Ni malo situacij, v katerih ugotavljamo, da občinski sveti delujejo kot glasovalni aparati županov, čeprav se svetniki sami po večini ne obravnavajo kot avtomatizirani glasovi, temveč tehtni in programsko naravnani odločevalci, ki podprejo dobre stvari v korist skupnosti in nikakor ne dajajo bianco menic. A kjer ni (trdnih) koalicij, se dogaja tudi, da županom trda prede, sploh ko gre za pomembnejše in prelomne odločitve in ne le vsakdanje odloke, ki gredo običajno povsem mirno in gladko skozi. Za prevaljskega župana Matica Tasiča je dolgo v njegovi absolutni vladavini na Prevaljah veljalo, da lahko računa na opore in podpore občinskega sveta, da ima vselej zaslombo in se mu izide tudi takrat, ko je videti, da prihaja na spolzek teren. Tako še danes odzvanja dogajanje izpred let, ko je skušal voditi občino in Slovenske železnice hkrati - a kaj, ko so ga svetniki tako rekoč moledovali, naj ostane na rodni grudi, da brez njega občine tako rekoč ni. Vzajemna simbioza - da svet posluša župana in župan sledi volji sveta - je tako hotela, da je ostal župan in ne prvi mož Železnic. Prevalje ga niso dale Ljubljani. In tako je vlak odpeljal in pripeljal novi, dvotirnost se ni izšla, župan je ostal na svojem preverjenem tiru, obkrožen s svojimi ljudmi, s katerimi se je nadalje (o)krepil. Vedno se mu je sicer kje pomalem zatikalo, a hkrati mu je vselej šlo kot po maslu. Do zadnjih dogajanj, ko se odvijajo komunalne igre. Svetniki so namreč na zadnji seji nalašč manjkali, da bi izrazili protest, potem ko župan ne aktivira funkcije imenovanemu direktorju samostojne komunale, ki jo je sprva sam aktiviral, zdaj pa jo blokira. Pa so ga zatožili še v Ljubljano, ker ne uresničuje sprejetih sklepov, ker novemu direktorju Aleksandru Rističu ne prepusti vajeti. V vsakem primeru še naprej "nadzira" dejavnosti. Ni pa Tasič vsega kriv, preveč preprosto bi bilo potegniti tak zaključek in prst uperiti le vanj. Še več je nabritih in navitih v komunalni prigodi, ki jo je vnel predvsem ravenski