Članice EU so danes v Bruslju potrdile še šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji. Slovenija je ukrepu odločno nasprotovala, po njenem prepričanju je neutemeljen. Poleg Slovenije so podaljšanju nadzora po navedbah virov nasprotovale še Madžarska, Slovaška, Grčija in Hrvaška, Poljska, Ciper in Bolgarija pa so vzdržane. Odločitev bo dokončno sprejeta v četrtek v okviru zasedanja ministrov EU za trgovino. Evropska komisija je sicer v začetku meseca, ko so nekatere države terjale podaljšanje nadzora na notranjih mejah, zatrdila, da gre za zadnje podaljšanje ukrepa. Novembra naj bi se države vrnile k normalnemu delovanju schengenskega območja. Avstrija sicer poziva k spremembi pravil, kajti sama bi nadzor na svojih nacionalnih mejah rada opravljala še vnaprej. Od danes velja strožji nadzor na meji z Italijo. Začasen nadzor na notranji schengenski meji je Italija uvedla zaradi vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta (G7). Zasedanje voditeljev G7 bo 26. in 27. maja v Taormini na Siciliji. Med drugim se ga bo udeležil ameriški predsednik Donald Trump, zanj bo to prva predsedniška pot v Evropo. Nadzor na meji bo Italija opravljala vse do 30. maja, od danes pa do konca meseca bo mogoče mejo prestopiti le z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Italijanski varnostni organi bodo nadzor na meji izvajali predvsem na glavnih cestnih in železniških povezavah, pa tudi na drugih, manj na prometnih povezavah in kmetijskih prehodnih mestih. Zaradi postopkov kontrole na meji so možni zastoji. Dober mesec dni je minilo, odkar je začela veljati uredba o sistematičnem nadzoru potnikov na schengenskih mejah EU, ki je na slovensko-hrvaški meji povzročila daljše kolone in še več slabe volje. Do uveljavitve uredbe so se namreč pri vstopu v Slovenijo preverjali le dokumenti potnikov in držav nečlanic EU, od uredbe naprej pa naj bi se preverjali vsi dokumenti, razlog za tako odločitev Bruslja pa naj bi bil