Režiser Lee, ki je za svoj film Črni KKKlanovec, za katerega je prejel zlati kipec za prirejeni scenarij, je pričakoval glavnega oskarja. Tega mu je odnesla Zelena knjiga v režiji Petra Farrellyja, Lee pa je spomnil, da se mu to ni zgodilo prvič: “Vsakič ko nekdo nekoga vozi naokrog, izgubim.” Ob tem je, poleg zmagovalnega filma, v katerem protagonist Nick Vallelonga vozi pianista Dona Shirleyja po ameriškem rasističnem jugu, omenil še film Bruca Beresforda Šofer gospodične Daisy, ki je oskarja za najboljši film prejel leta 1989, ko se je on za nagrado potegoval s filmom Naredi pravo stvar.
Zelena knjiga je prejela skupno tri oskarje. Zlati kipec je film prejel še za izvirni scenarij, Mahershala Ali pa je za upodobitev Shirleyja prejel nagrado za najboljšo stransko moško vlogo. Na film, ki je nastal po resničnih dogodkih, je tudi sicer letelo nekaj kritik s pomisleki, ali je lahko glavni junak filma, ki govori o rasni diskriminaciji, belec. Nekaj kontroverznosti naj bi se nanašalo na upodobitev pianistove družine, s katero pa naj bi se že pogovorili in zgladili nesoglasja. Nekaj kritikov je spomnilo tudi na zgodovino režiserjevih spolnih prekrškov v 90. letih, za katere se je sicer že opravičil.
Slovenski poznavalec filma Andrej Gustinčič je za MMC RTV Slovenije Zeleno knjigo označil za klasičen hollywoodski film z “oskarjevsko tolažbo”. Po njegovih besedah film za temo vzame politično vprašanje in ga razreši na oseben način.
Za favorita z desetimi nominacijami je veljal tudi film Roma pod okriljem Netflixa v režiji Alfonsa Cuarona, ki je to vlogo upravičil le deloma, saj se je režiser le trikrat odpravil na oder po pozlačeni kipec. Najprej za fotografijo, potem za najboljši film v tujem jeziku in na koncu še za režijo. Po oceni Gustinčiča in filmskega kritika Igorja Harba ni zmagal zaradi Netflixa, do katerega ima Hollywood odpor. Odločitev za Zeleno knjigo je bila tako po Harbovih besedah kompromis: ni bil najboljši film, bil pa je sprejemljiv za vse člane akademije.
Največ oskarjev, štiri, je prejel film Bohemian Rhapsody. Poleg oskarja za najboljšo moško vlogo, ki ga je odnesel Rami Malek, še tri tehnične oskarje. Po Gustinčičevem mnenju je to slab film. Freddie Mercury je navdih za ustvarjanje in umetnost črpal iz svoje homoseksualnosti, kar je v filmu zelo površno prikazano.