Vsi ukrepi v zakonu so vredni tri milijarde evrov, od tega se velik del namenja gospodarstvu, da bi s čim manj prask prebrodilo epidemijo in bilo takoj po njej pripravljeno na nov zagon.

Podjetjem, ki zaradi epidemije nimajo dovolj dela in zaradi tega napotijo delavce na čakanje, bo denimo država poravnala nadomestila plač za te delavce in tudi vse prispevke za socialno zavarovanje. Ukrep velja tudi za delavce, ki v teh dneh ne prihajajo na delo zaradi višje sile.

Ta ukrep velja že od 13. marca, vloge pa so na Zavodu RS za zaposlovanje začeli sprejemati danes prek svojega portala za delodajalce.

Podjetje mora vlogo vložiti v osmih dneh od napotitve delavcev na čakanje. Če so pošiljala delavce na čakanje že pred uveljavitvijo zakona, pa morajo to storiti v osmih dneh od uveljavitve zakona, torej do 18 aprila. Zavod bo nadomestila izplačeval mesečno v sorazmernem deležu.

Upravičenci do tega ukrepa so vsi delodajalci s sedežem v Sloveniji z izjemo finančnih družb in zavarovalnic ter proračunskih uporabnikov z več kot 70-odstotnim deležem prihodkov iz javnih sredstev. Biti morajo redni plačniki davkov in ne smejo biti v postopku stečaja.

Pogoj je, da so njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, v letošnjem drugem polletju pa ne več kot za 50 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Če niso poslovali v vsem letu 2019, veljajo drugačni pogoji.

Nekatera podjetja so delavce poslala na čakanje že po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca. Tem na zavodu svetujejo, naj novih vlog ne vlagajo, bodo pa njihove že oddane vloge obravnavali po danes uveljavljenem zakonu, ki je za delodajalce bolj ugoden.

Za delavce, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo, bo država v aprilu in maju plačala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zameno jim morajo njihovi delodajalci izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen vseh davkov in prispevkov. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

Pogoj je le, da delavčeva zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače (3 x 940,58 evra). Ker tudi ta ukrep velja od 13. marca, bo izplačilo za prejšnji mesec sorazmerno nižje. Če je denimo delavec delal vse delovne dni od razglasitve epidemije do konca marca, prejme skupaj z marčno plačo krizni dodatek v višini 118,18 evra.

Tem delodajalcem za oprostitev plačila prispevkov ni treba oddati nobene vloge. Oddaja obračunov davčnega odtegljaja (t.i. REK obrazcev) je zaradi potrebnih prilagoditev na podlagi interventne zakonodaje trenutno sicer onemogočena in bo predvidoma spet stekla 23. aprila. Kljub temu pa lahko tisti, ki v tem času izplačujejo plače, pri plačilu prispevkov oprostitev upoštevajo.

Bliža se tudi pomemben datum za samozaposlene, verske uslužbence in kmete. Da bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila socialnih prispevkov, bodo lahko že od 14. aprila dalje vlagali izjave o vsaj 25-odstotnem zmanjšanju prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali vsaj 50-odstotnem zmanjšanju prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.

Zakon temeljni dohodek določa v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj, in sicer za tiste, ki so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca do uveljavitve zakona. Prav tako ne smejo biti davčni dolžniki.

Izjavo, da zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo morali oddati prek informacijskega sistema Finančne uprave RS eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije.

Do pomoči bodo upravičeni tisti, katerih samozaposlitev je njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje. Mesečni temeljni dohodek bo izplačevala finančna uprava, in sicer je prvo izplačilo – za tiste, ki bodo izjavo vložili do 18. aprila – predvideno 25. aprila. Skrajni rok za vložitev izjave je sicer 31. maj.