Sodišče EU je danes razsodilo, da imajo podjetja v EU pravico, da zaposlenim prepovedo nošnjo verskih ali političnih simbolov, kot je naglavna ruta. Sodišče je razsodilo, da interno pravilo podjetja, ki prepoveduje nošenje vidnih političnih, filozofskih ali verskih simbolov ni neposredno diskriminatorno. Delodajalci bodo glede na razsodbo sodišča EU lahko poslej prepovedali naglavno ruto na delovnem mestu, a ob pogoju, da je nošenje vidnih svetovnonazorskih simbolov v podjetju prepovedano na splošno in da za to obstajajo dobro razlogi. Želja stranke, da ženska z naglavno ruto zanjo ne opravi določene uslugo, pa za prepoved ni dovolj. Sodišče je razsojalo v dveh primerih, belgijskem in francoskem. Gre za prva odločitev sodišča EU o nošenju muslimanskih naglavnih rut na delovnem mestu. Kot je razvidno iz razsodbe sodišče, gre v prvem primeru za Samiro Achbite, ki je muslimanske veroizpovedi, in jo je podjetje G4S 12. februarja 2003 zaposlilo kot receptorko. V času ko jo je družba zaposlila, je pri njej veljalo nenapisano pravilo, da delavci na delovnem mestu ne smejo nositi vidnih znakov političnega, filozofskega ali verskega prepričanja. Podjetje je zaposleno 12. junija 2006 zaradi njene neomajne namere, da bo na delovnem mestu nosila muslimansko naglavno ruto, odpustilo. Achibitejeva je odpoved izpodbijala pri belgijskih sodiščih. Sodišče EU je v primeru Achibitijeve ugotovilo, da prepoved nošenja muslimanske naglavne rute, ki izhaja iz internega pravila zasebnega podjetja, s katerim je prepovedano nošenje vidnih vsakršnih političnih, filozofskih in verskih znakov na delovnem mestu, ne pomeni neposredne diskriminacije. Hkrati je sodišče opozorilo, da bi lahko taka prepoved pomenila posredno diskriminacijo, če bi se dokazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo določa, osebe določene vere ali prepričanja dejansko v slabšem položaju. Kot še navaja sodišče, posredno diskriminacijo objektivno upravičuje legitimen cilj, kot je politika politične, filo