Podržaj je v sporočilu za javnost spomnil, da je bilo o slovenskih zaporih v preteklih tednih prelitega veliko črnila: “Pobeg iz koprskega zapora, napad na pravosodnega polista na Dobu, vse skupaj podkrepljeno z javnimi nastopi in s številnimi anonimnimi pismi, ki so kot glavnega krivca za ‘katastrofalne razmere v zaporih’ označile generalnega direktorja.”
Ob tem je izpostavil, da je mnogokrat poudarjal, da je slovenski zaporski sistem neupravičeno že leta odrinjen na obrobje. “Kadrovska in prostorska stiska v slovenskih zaporih je žal že ponarodela fraza, ki pride v ospredje takrat, ko se zgodijo izredni dogodki in medijske luči za nekaj dni posvetijo za rešetke. Tokrat so svetile dlje časa in predolgo, tudi zaradi odsotnosti jasnega in odločnega sporočila vsem deležnikom o vlogi vodstva in sindikata v sistemu,” je zapisal Podržaj.
“Moja razrešitev je slabo sporočilo, pri čemer sem sam še najmanj pomemben,” je poudaril. Kot je zatrdil, ne potrebuje nazivov in funkcij, saj ima po 35 letih dela v zaporskem sistemu “kaj pokazati”. “Ni pa dobro, da odhajam na tak način in zato, ker je potrebno zadeve umiriti,” je dodal.
Ocenil je, da bi se s pravočasnim in pravilnim pristopom vseh deležnikov lahko in morale tudi krizne situacije v sistemu rešiti učinkovito in z dobro popotnico za naprej. “Za to pa bi moral obstajati skupni interes. Žal temu ni bilo tako in so parcialni, tudi zelo osebni motivi in potrebe, prevladali,” je navedel.
Prav tako je Podržaj prepričan, da je bilo v skoraj petih letih od njegovega imenovanja na mesto generalnega direktorja veliko storjenega, na kar da so javno spomnili tudi direktorji zaporov.
Po njegovem prepričanju je smer delovanja uprave prava. Aktualni dogodki so poleg številnih nepotrebnih zapletov prinesli tudi marsikaj dobrega, je pojasnil in navedel odločitve o dodatnih kadrovskih kvotah, pripravo petletnih finančnih potreb vseh zavodov in redno obravnavo zaporske problematike v DZ. “To so veliki premiki in obetajo, da se bo izboljšal tudi položaj in ugled zaposlenih v zaporih,” je še navedel Podržaj.
Podržaj je razrešitev sicer pričakoval, na kar se je nedavno odzval v pismu ministrici in med drugim zapisal, naj se ob tem skupnem dosežku s sindikati skupaj poveselijo in nazdravijo s kozarčkom šampanjca, ki je morda vendarle ostal nepopit na ministrstvu za kulturo, je pisanje Podržaja povzela Televizija Slovenija. S tem je nakazal na veliko moč sindikatov.
V Sindikatu državnih organov Slovenije ter Sindikatu delavcev v pravosodju so sicer zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov ter po njihovem prepričanju s tem povezanega kaotičnega stanja v zaporih zahtevali odstop vodstev ljubljanskega zapora in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij že junija lani.
Tedaj je tudi zastala komunikacija, ki naj bi utečeno potekala med vodstvom uprave in sindikatom državnih organov. Predsednik sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je namreč začel odklanjati srečanja s Podržajem.
Jeseni je stavkovni odbor Sindikata delavcev v pravosodju razglasil splošno stavko. Zahtevali so takojšnjo odpravo plačnih anomalij, ustrezno ovrednotenje dela, povečanje kadrovskega načrta in začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov. Stavka je zamrznjena do 5. marca saj so z ministrstvi za pravosodje in za javno upravo le začeli pogajanja.
Napetosti med sindikatom državnih organov in vodstvom uprave so po juniju sicer potihnile, a so se spet okrepile po decembrskem pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora ter kasnejšem napadu zapornika na pravosodnega policista na Dobu. Vrstila so si anonimna pisma, ki naj bi jih spisali pravosodni policisti, v javnih nastopih sta Podržaj in Verk en drugemu očitala odgovornost za razmere.
Konec januarja so v Verkovem sindikatu Podržaja znova pozvali k odstopu. Premierju Marjanu Šarcu in ministrici Katičevi pa so zagrozili z nadaljevanjem stavkovnih aktivnosti. Podržaj je na ta poziv odgovoril, da ne bo odstopil “od svojih vrednot in prepričanj”.
Je pa gordijski vozel presekala Katičeva, ki je predlagala Podržajevo razrešitev. Vlada ji je sledila in na njegovo mesto danes za čas do imenovanja direktorja s polnim mandatom kot vršilca dolžnosti direktorja imenovala Bojana Majcna, ki je doslej vodil zapor na Dobu.
