Koprivnikar je to svojo odločitev javnosti sporočil že minuli teden, danes pa jo je pojasnil tudi koalicijskim partnerjem pred sejo vlade. Po besedah Kustec Lipicerjeve je ocenil, da je za dobro nadaljevanje pogajalskega procesa potreben njegov umik, saj da nima več ustreznega zaupanja na sindikalni strani, kar obremenjuje pogajalski proces.
Vlada si želi intenzivnega in spoštljivega pogajalskega procesa, je v izjavi novinarjem poudarila Kustec Lipicerjeva, ki verjame, da bo Kozlovičeva po najboljših močeh opravila to delo.
Koprivnikar je v izjavi novinarjem pred sejo vlade danes ocenil, da je zamenjava glavnega pogajalca dobra za pogajalski proces. Kot je dejal, bo sam še naprej nudil strokovno podporo.
Kar zadeva njegov ministrski položaj, ga nihče v stranki ni pozval k odstopu. Odločitev pa je v rokah premierja. “Če se odloči ali da vedeti, da mi ne zaupa več, bom to takoj sprejel. Tudi sam sem povedal, da ne vztrajam na mestu ministra, če nisem vreden zaupanja,” je dejal Koprivnikar. O tem zaupanju je povprašal predsednika vlade in ga, kot zatrjuje, tudi dobil.
Na vprašanje, ali si morebiti ne bi premislil, če bi vlada zvišala finančni okvir za pogajanja s sindikati, je odgovoril, da v dosedanjem procesu s sindikalne strani ni bilo zaznati občutnega zbliževanja in glede na to bi, če se nič ne bi spremenilo, morali okvir zvišati čez meje, ki so sprejemljive za vzdržnost javnih financ. Če bodo sindikati vztrajali pri svojih stališčih, Koprivnikar ne vidi možnosti za zbliževanje. Vlada bo po njegovih besedah verjetno opravila še en krog pogovorov, naloga pa je na obeh straneh.
Na vprašanje, ali je bilo njegovo petkovo izjavo glede umika s pogajalske funkcije razumeti tudi kot kritiko vlade, ki mu je dala tako ozek finančni okvir za pogajanja, pa je odvrnil, da gre predvsem za to, da v pogajalskem procesu kljub njegovim prizadevanjem ni prišlo do zbliževanj. “Predvsem na sindikalni strani. Pa tudi na vladni strani bi morda potreboval mandat, ki bi dal večjo možnost za zbliževanje. Nikakor pa ne takega, kot ga pričakujejo sindikati,” je dodal. Priznal pa je, da je bil s tem mandatom, ki mu ga je dala vlada, izjemno omejen.
O predlogu za enoodstotno zvišanje plačne mase za javni sektor ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je bil to na vladi predlog SD, o tem pa je odločala vlada kot celota. Sicer pa minister meni, da linearne spremembe plačnega sistema niso produktivne, zato morajo vedno znova razpravljati o razmerjih med poklici.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je glede linearnega zvišanja plač pojasnil, da njihov predlog ni bil linearen dvig plač za en odstotek. Drži pa, da so se za linearen dvig plač zavzeli zato, ker je bil pred tem na mizi predlog, da se nekaterim med 26. in 40. plačnim razredom plača dvigne za en plačni razred, od 40. plačnega razreda pa da se jim plače poviša za dva razreda. To pa za SD ni bilo sprejemljivo.
