Na dvorišču ptujske knjižnice Ivana Potrča se nas tokrat ni zbrala običajna stotnija pohodnikov, a bilo nas je več deset, ki smo v hudem mrazu že sedemnajstič krenili po poti pisatelja Ivana Potrča in literarnega zgodovinarja, etnologa in slavista Matije Murka. Tja do Drstelje, kjer je bil nekdaj njegov dom, zdaj pa obiskovalce rad nagovori zdajšnji lastnik hiše Janez Žumer, je slabe tri ure hoda. Dvanajst kilometrov, ki vodijo po slikovitih stezicah, po travnikih in gozdu, lahko tudi čez ptujsko Panoramo, ki bo kmalu vabila s svojimi sprehajalnimi potmi. Tudi tokrat smo se pohodniki najprej ustavili na dvorišču Potrčeve domačije v Štukih, kjer danes živi pisateljeva nečakinja Marica Kokot. Najmlajše pohodnike je pritegnil zaledeneli slap ob hiši, kjer je nekoč deloval mlin, odrasli so rade volje nazdravili z gostiteljema in obljubili, da se ob letu spet srečajo. Potrč bi imel (še) kaj pisati “Tudi letos so se našega pohoda udeležili številni domačini, med njimi Potrčevi sorodniki, ki zdaj s sabo vodijo že najmlajši, kdo bi vedel kateri, pisateljev rod. Bi imel še dandanes Ivan, Janža so mu rekli domači, kaj pisati o teh svojih ljudeh dobre volje pa o svetu, ki ga še vedno spoznavamo tudi iz njegovih del,” pravi Viktorija Dabič iz ptujskega Zrelega vedeža, društva, ki skupaj s planinci in knjižnico organizira tradicionalni ponovoletni pohod. “Ta pot po obronkih Slovenskih goric nas že leta navdušuje in navdihuje, mi z one strani Drave se vsako nedeljo, uro po poldnevu, odpravimo na Donačko goro, gor gremo vsaj enkrat letno tudi ponoči, na silvestrovo nas srečate na Boču, prvi pohod v novem letu pa je že leta prav po Potrčevi in Murkovi poti. Vselej izvemo kaj novega o pisatelju, njegovi sorodniki so veseli in zgovorni ljudje, pa pogovorom ni konca ne kraja,” so že na dvorišču ptujske knjižnice dejali člani skupine planincev s Hajdine, češ, bo treba spet v knjižnico po kakšno Potrčevo knjigo. V knjižnici, ki se po rojaku imenuje že skoraj četrt stoletja, od leta 1993
