Odločanje o zahtevi sindikalnega predstavnika, ki se sicer tiče vseh poklicnih gasilcev, se vleče od leta 2015, v tem času sta svoje povedala dva sodno zaprisežena izvedenca. Po današnjem pričanju izvedenca ekonomske stroke Srečka Lavrenčiča, na katerega mnenje tožeča stran ni imela večjih pripomb, je sicer tožena stran Javni zavod Gasilska brigada Maribor predlagala imenovanje še tretjega izvedenca.
Vendar takšnemu predlogu sodnica Vihorka Omerzu ni ugodila in je obravnavo sklenila, sodbo pa napovedala v pisni obliki. Čeprav se tožena stran s tako odločitvijo ni strinjala in je že zdaj napovedala pritožbo, je sodnica to utemeljila z dejstvom, da ne more dovoliti vprašanja izvedencu o tem, ali je tudi ta del obveznosti delodajalca omejil zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), saj da bo o tem odločalo sodišče.
Ogrizek je ob zaključku postopka izrazil upanje, da bo sodišče presodilo v njihovo korist, ob tem pa želi, da bodo odgovorni za takšno ravnanje tudi kazensko odgovarjali, saj bodo sicer ustrezne postopke sprožili v sindikatu. Zakon je po njegovem mnenju namreč jasen in jim plačilo, ki ga zahtevajo, pripada. Gre za povračilo stroškov prehrane med delom oz. malice za nočni dodatek v višini 50 odstotkov.
“Ne gre za velike vsote, ampak za slovenskega poklicnega gasilca bi to pomenilo vsaj nekaj dodatnega denarja. Gre za 12 evrov mesečno, ker zahtevamo poplačilo za deset let, bi to pomenilo okoli 1400 evrov za vsakega. Mi ves čas trdimo, da Zujf v dodatke ni posegel,” je dejal Ogrizek.
Sindikat je sicer sprožil tri enake tožbe na treh delovnih sodiščih. Medtem ko se v Ljubljani obravnava sploh še ni začela, so najdlje prišli v Krškem, kjer je prvostopenjsko sodišče odločilo njim v prid, višje pa je pozneje sodbo razveljavilo. Po besedah Ogrizka poln dodatek edini svojim zaposlenim gasilcem izplačujejo v Trbovljah, zato ga čudi, zakaj je povsod drugod to težava.
Za prvega moža mariborskih poklicnih gasilcev Aleša Ciringerja pa stvari niso tako enostavne in pravi, da niti znesek, ki bi po mnenju sindikata gasilcem pripadal mesečno, ni jasen in ni nujno, da bi znašal 12 evrov. V času obravnave so namreč to ocenjevali trije izvedenci, en njihov in dva imenovana s strani sodišča, pri tem pa so dobili tri različne izračune.
Ob tem je dodal, da je kot direktor dolžan spoštovati odločitev drugostopenjskega sodišča, ki naj bi po njegovem že ugotovilo, da se je Zujf dotaknil tudi tega dodatka, zato ga ne sme izplačevati. “Če bo sodišče odločilo drugače, bomo tudi to plačali,” je dodal Ciringer, ki nima izračuna, koliko bi delodajalca stalo morebitno poplačilo za deset let kot to zahteva sindikat.
