Nemška kanclerka Angela Merkel je danes dejala, da je bil napad v Berlinu v ponedeljek zvečer teroristično dejanje, ki ga je verjetno zagrešil prosilec za azil. “To je bil zelo težek dan,” je v izjavi za javnost vidno pretresena dejala kanclerka.

“Vem, da bomo težko prenesli, če se bo potrdilo, da je napad izvedla oseba, ki je od Nemčije zahtevala zaščito in azil,” je dodala. Dejala je, da bo predvsem boleče za številne Nemce, ki vsakodnevno pomagajo beguncem, ter tudi številne ljudi, ki potrebujejo zaščito in se želijo vključiti v nemško družbo.

Policija je domnevnega napadalca v ponedeljek zvečer ujela nekaj kilometrov od kraja dogodka, potem ko so priče policistom povedale, da je voznik tovornjaka, ki je zapeljal v množico, pobegnil. Napadalec naj bi vozilo ukradel, v njem pa so našli tudi truplo poljskega državljana, domnevno pravega voznika tovornjaka, ki je bil ustreljen.

Glavni osumljenec za napad je 23-letni Naved B., begunec, ki naj bi v Nemčijo lani po balkanski migrantski poti prispel iz Pakistana in je živel v begunskem centru. Policiji je bil znan zaradi manjših prekrškov, niso pa ga povezovali z radikalnim islamom. Postopek obravnave njegove prošnje za azil še ni končan, osumljenec ni imel “teroristične kartoteke”, je povedal notranji minister Thomas de Maiziere.

Osumljeni je danes vpletenost v napad zanikal, časnik Die Welt pa piše, da je policija že priznala, da niso prijeli pravega osumljenca. Storilec naj bi bil še na begu in je oborožen ter nevaren, je časnik izvedel iz varnostnih virov.

Berlinska policija je doslej sporočila le, da začasno pridržani osumljenec zanika odgovornost. “Zato smo še posebej pozorni. Prosim, bodite pozorni tudi vi,” so še zapisali na Twitterju.

Nemške oblasti medtem zatrjujejo, da se ne bodo pustili ustrahovati. Tako je kanclerka Merklova državljane pozvala, naj ne dopustijo, da bi jih strah ohromil.

Notranji minister pa se je zavzel za to, da božični sejmi v Nemčiji ob ustreznih varnostnih ukrepih ostanejo odprti. “Ne glede na to, kaj bomo ugotovili glede motivov in namenov napadalca, si ne smemo pustiti vzeti svoje svobode,” je v sporočilu zapisal de Maiziere. Berlinske oblasti so napovedale, da bodo kljub napadu pripravili tradicionalno silvestrovanje na prostem.

Da bo življenje v Berlinu šlo naprej, je za STA dejal tudi urednik pri berlinskem časniku Die Tageszeitun, novinar in pisatelj Martin Reichert, ki pravi, da so Berlinčani močni. “Njihova prva reakcija je, da nadaljujejo z vsakdanjim življenjem. Ne ostanejo doma v strahu pred zunanjim svetom, življenje gre naprej,” je povedal Reichert.

Zaenkrat ni podatkov, da bi bili med žrtvami napada Slovenci. Slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko je povedala, da so na veleposlaništvu v Berlinu vzpostavili dežurno telefonsko številko, kamor lahko Slovenci pokličejo v zvezi z napadom. Doslej so prejeli le en klic, kar je po njenih besedah dober znak.

Kot je pojasnila, še nimajo podatkov od berlinske policije, ali je med žrtvami kakšen slovenski državljan. “Izkušnje pa kažejo, da če bi bil, bi bili po vsej verjetnosti že obveščeni,” je dodala.

Pri napadu je očitno šlo za napad tako imenovanega volka samotarja oziroma posameznika, takšne napade pa je, kot je za STA povedal strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj, najtežje zaznati in še težje preprečiti. Varnostne službe ne bi mogle narediti veliko več, da bi preprečile ponedeljkov napad, je dejal.

Napad je v Nemčiji sprožil vnovične kritike politike odprtih vrat za begunce, ki jo zagovarja kanclerka. V državo je samo lani prišlo skoraj 900.000 prosilcev za azil, med njimi očitno tudi berlinski napadalec.

Kot so danes poudarili v desničarski Alternativi za Nemčijo (AfD), je prav liberalna migrantska politika kanclerke kriva za ponedeljkov pokol. “Nemčija ni več varna. To bi vam morala povedati kanclerka, ampak ker ne bo, vam to pravim jaz,” je dejala vodja AfD Frauke Petry.

Do politike Merklove so zadržani tudi v bavarski Krščansko-socialni uniji (CSU), ki je sestrska stranka kanclerkinih krščanskih demokratov. “Če se bo potrdilo, da je napad izvedel prosilec za azil, bo treba v Berlinu opraviti temeljit premislek o tem, kako je organiziran sprejem migrantov,” je dejal bavarski notranji minister Joachim Herrmann.

Iz sveta se vrstijo obsodbe napada. Vladimir Putin ga je označil za brutalnega in ciničnega, madžarski premier Viktor Orban pa je opozoril, da so bile napadene krščanske vrednote.

Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil solidarnost z Nemci, medtem ko je njegov naslednik Donald Trump dejal, da mora civilizirani svet zaradi napadov, kakršen se je zgodil v Berlinu, spremeniti način razmišljanja ter napovedal, da bo treba islamske teroriste izbrisati z obličja Zemlje.

Pretresenost sta izrazila tudi avstrijski kancler Christian Kern in predsednik Alexander Van der Bellen. Kern je napad označil za strašno tragedijo, obenem pa napovedal, da bodo avstrijske oblasti storile vse, da zagotovijo varnost na božičnih sejmih po državi.

Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da so Francozi v tej tragediji z Nemci. V francoski Nici se je sicer poleti zgodil podoben napad s tovornjakom, v katerem je umrlo 86 ljudi, izvedel pa ga je simpatizer skrajne skupine Islamska država. Hollande je povedal, da v Franciji po napadu v Berlinu velja visoka stopnja teroristične ogroženosti.