Okoliščine požara, ki je 8. junija letos v Ljutomeru popolnoma uničil 2.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov družbe Eko Plastkom za predelavo odpadnih sveč, še niso povsem pojasnjene. Po doslej največjem požaru na severovzhodu države so natančno štirinajst tednov po požaru iz Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) sporočili, da je bil ogenj v stavbi, dolgi 80 in široki 25 metrov, v kateri so bile odpadne sveče, plastika in parafin, podtaknjen. Po besedah Suzane Rauš s PUMS so kriminalisti na murskosoboško državno tožilstvo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje požiga. Policijski preiskovalci so torej z ovadbo uradno potrdili, da je šlo za požig, vendar, kdo je osumljenec, in ali je bilo morda več osumljencev vpletenih v to kaznivo dejanje, pa še ne vedo. "Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil," je vse, kar je lahko povedala tiskovna predstavnica. Že takoj v petek, 9. julija, dan po požaru, so izbruhnili sumi, da je bil ogenj v skladišču podtaknjen, kriminalisti in forenziki, med njimi tudi strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija iz Ljubljane, pa so v svoji preiskali požar raziskovali še v smeri malomarnega ravnanja. S posnetkov na varnostnih kamerah, nameščenih okoli Eko Plastkoma, ki so jih kriminalisti zasegli, je tako domnevno razvidno, da v Ljutomeru ni zagorelo zaradi samovžiga, prav tako pa so menda preiskovalci možnost, da je zagorelo po napaki na električni napeljavi, že takoj izključili, saj take napeljave v tem delu poslopja podjetja Eko Plastkom ni. Preiskovanje požara je sicer ena najbolj zahtevnih oblik preiskovanja, ki jih morajo obvladati policisti, kriminalisti in forenziki, saj preiskovanje požarov zahteva širšo paleto znanja in izkušenj. Potem ko poiščejo žarišče požara, skušajo zavarovati sledi, ki jih najdejo, čeprav je teh sledi, ker se navadno v požarih razvijejo zelo visoke temperature, malo. Zato preiskovalce v takih primerih čaka težka naloga. Požige je najpogosteje mogoče dokazovati le s