Prijave so razpršene po vsej Sloveniji, največkrat pa so se dogodki zgodili v okolici šol ali zbirališč mladih. “Zaenkrat je bilo potrjenih osem primerov, v katerih so bili prepoznani elementi kaznivega ravnanja, večinoma gre za prekrške,” je pojasnil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija.
Policisti so se odzvali na vsako prijavo, vendar v ostalih primerih niso identificirali oseb oziroma z zbiranjem obvestil od bližnjih stanovalcev, zaposlenih ter varnostnih služb v neposredni bližini ni bilo mogoče potrditi, da je dejansko prišlo do kršitve. V nekaterih primerih so ugotovili, da so prijavitelji videli le masko, ki ni bila uporabljena z namenom vznemirjanja.
Tovrstnim prijavam v policiji po navedbah GPU posvečajo posebno pozornost, saj se zavedajo, da se lahko tovrstno nezrelo in neprimerno vedenje sprevrže v tragedijo. “Zgolj oblačenje v klovne sicer še ne pomeni prekrška ali kaznivega dejanja. V primerih, ko t. i. strašljivi klovni v posamezniku povzročijo neprijeten občutek, strah, vznemirjenje ali ponižanje in pri tem uporabljajo oziroma strašijo z nevarnimi predmeti, pa lahko takšna dejanja že predstavljajo prekrške zoper javni red in mir,” je pojasnil Menegalija.
Ugotovili so več pojavnih oblik tovrstnega vznemirjanja ljudi, največkrat pa je šlo za prekrške, za katere je zagrožena globa v višini 104 ali 250 evrov. Za kaznivo dejanje gre takrat, ko pride do poškodb ali povzročitve materialne škode.
Policija svetuje staršem, da se z otroki in mladostniki pogovarjajo o pojavu t. i. strašljivih klovnov na otroku in mladostniku razumljiv način. V primeru, da se otroci soočijo s klovnom na neprijeten način, naj takoj poiščejo pomoč pri odrasli osebi ali se zatečejo na varen kraj, kot je na primer trgovina, policijska postaja ali šola.
Obenem policisti opozarjajo, da so pretirane reakcije v primeru soočanja s klovni lahko škodljive in lahko predstavljajo elemente kaznivega ravnanja, saj se za masko lahko skriva otrok ali mladoletna oseba, ki se ne zaveda vseh posledic svojega vedenja.
Na policiji tudi svetujejo staršem, da se z otroki in mladostniki pogovorijo o pomenu varne uporabe interneta in razumevanju vsebin na socialnih omrežjih. Zaznavajo namreč tudi primere, ko posamezniki na družabnih omrežjih uporabljajo profil s sliko klovna in se nato povezujejo oz. prosijo za prijateljstvo z otroki. Nekateri z otroki tudi neposredno komunicirajo. V primeru, ko vsebina komunikacije prizadene spolno nedotakljivost otrok, lahko govorimo o kaznivem dejanju, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora, je še pojasnil Menegalija.
Zaupanje med starši in otroki mora biti tolikšno, da se otroci lahko brez večjih zadržkov izpovedo tudi tedaj, ko prejmejo zanje neprijetno sporočilo. “Za prejem takšnih komunikacijskih vsebin otroci niso krivi, nekdo je zlorabil njihovo zaupanje ali izkoristil njihovo naivnost na poti njihovega odraščanja. Ravno zato jim je treba prisluhniti, jih podpreti in pomagati,” je še dodal Menegalija.
