Stavka bo trajala do sklenitve stavkovnega sporazuma z vlado, preneha pa lahko z odločitvijo stavkovnega odbora, a brez ustreznih rešitev na področju štirih stavkovnih zahtev, take odločitve ni mogoče pričakovati, je za STA povedal Cvetko.
Razlog za stavko je enostranski poseg vlade v pravice, pridobljene s sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev, s čimer policistom odreka pravico do dveh plačnih razredov višjih plač. Kot je pojasnil, vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018 v zvezi z analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice, na podlagi ugotovitev analize fakultete za upravo, bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo.
Zahtevajo tudi razrešitev problematike napredovanja policistov. “Večina policistov, ki bi formalne pogoje za napredovanje izpolnili že letos, bo tako lahko napredovala šele v letu 2022, kar pomeni, da bi jih v enem letu država oškodovala za najmanj 600 evrov neto dodatno,” je opozoril Cvetko.
V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) tudi zahtevajo spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev. Prav tako želijo, da jih vlada, ministrstva in vodstvo policije začnejo po večmesečnem opozarjanju “sprejemati kot enakopravnega socialnega partnerja v socialnem dialogu, kot je bilo to uveljavljeno v preteklih letih”.
Na vlado in notranje ministrstvo so poslali več dopisov, v četrtek pa je po Cvetkovih besedah prišlo do sestanka s predstavniki ministrstva o razreševanju stavkovnih zahtev. Na sestanku so predstavniki PSS predstavili svoje zahteve, ministrstvo svoja stališča, komunikacija je bila po Cvetkovi oceni konstruktivna in korektna. Kako bo stvar tekla naprej, ko se bo treba lotiti samih zahtev, pa je v tem trenutku težko reči, je dodal.
“A dokler primernih rešitev za sklenitev sporazuma in končanje tega konflikta ne bo na mizi, do takrat stavka traja,” je bil jasen Cvetko, ki pričakuje, da se bo stavki pridružila velika večina od več kot 5000 policistov in zaposlenih, včlanjenih v Policijski sindikat Slovenije. Če se vladna stran ne bo primerno odzivala glede reševanja odprtih zadev, Cvetko napoveduje zaostrovanje stavke.
K stavki so povabili tudi Sindikat policistov Slovenije (SPS), ki pa se jim ne bo pridružil. Kot so dejali v SPS, pozdravljajo tri od štirih stavkovnih zahtev policijskega sindikata, s katerimi se tudi strinjajo. Stavki pa se ne bodo pridružili, saj med drugim menijo, da je stavkanje v trenutnih razmerah neprimerno. Cvetko to odločitev drugega sindikata obžaluje. V PSS iz tega sklepajo, da jih kot podpisnike stavkovnega sporazuma očitno ne motijo evidentne kršitve pravic.
“Kljub temu pa je njihova odločitev legitimna. Odločitev kolegov, da se stavki ne pridružijo, na izvedbo teh aktivnosti po naši oceni ne bo imela nobenega vpliva, ker smo edini sindikat v policiji z najširšo stopnjo reprezentativnosti in lahko samostojno zastopamo interese in sklepamo dogovore v imenu vseh zaposlenih v policiji in na ministrstvu,” je še dodal Cvetko.
Na notranjem ministrstvu so že ob napovedi možnosti stavke pojasnili, da je vlada sprejela sklep, da iz rezultatov analize ne izhaja podlaga za višje uvrščanje delovnih mest in nazivov policistov v plačne razrede. Ob upoštevanju določb sporazuma zato vlada po njihovih navedbah ni zavezana pripraviti in reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predložiti predloga aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, s katerim bi se izvedle spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov.
Notranji minister Aleš Hojs pa je dejal, da se bo s sindikatoma pogovarjal, a se ne bo pustil izsiljevati. Po njegovih besedah je sindikat določene sporazume sklenil s prejšnjo vlado, a so vse točke sporazuma, vključno s tisto, ki jo v policijskem sindikatu zdaj izpostavljajo, izpolnili.
