V času akcije bo po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor hitrosti, ki ga bo izvajala policija. V sredo bo potekal tudi maraton nadzora hitrosti, ob koncu akcije pa bo agencija v sodelovanju s policijo predstavila rezultate učinkov letošnjega maratona. Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, informiranje in ozaveščanje.

Neprilagojena hitrost še vedno predstavlja najpogostejši vzrok prometnih nesreč in največji problem v naseljih in na regionalnih cestah, so sporočili z agencije. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 37 ljudi od skupaj 91 žrtev prometnih nesreč, kar pa je sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto 2017, ko je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 46 ljudi.

S hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti in prekratka varnostna razdalja, so še sporočili z agencije.

Najbolj rizična starostna skupina z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti je skupina med 25. in 34. let, saj so v zadnjih petih letih osebe iz te starostne skupine povzročile največ prometnih nesreč. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti pa je voznik osebnega avtomobila.

Od začetka leta do 29. marca je, enako kot v letih 2018 in 2017, zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo devet ljudi. Po ocenah znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost prometa, ki jo je agencija predstavila septembra, bi se število mrtvih na slovenskih cestah lahko zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost znižali za dva odstotka.

Akcijo Hitrost bodo ponovili še junija in avgusta.