Agencija za varnost prometa bo v času akcije vse šole vožnje in pooblaščene organizacije pozvala k večjemu poudarku pri usposabljanju za voznike motornih vozil o nevarnostih, ki jih prinaša prehitra vožnja. V centrih za vozniške izpite bodo ocenjevalci kandidate za voznike posebej opozarjali na tveganja, povezana s hitrostjo.
S hitrostjo so namreč povezani še drugi dejavniki tveganja, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in tudi prekratka varnostna razdalja. Zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestno-prometnimi predpisi in razmerami na cesti, je ključno, so opozorili na agenciji.
Prvi del akcije je potekal aprila, ko so policisti izvajali evropsko usklajeni maraton nadzora hitrosti na 611 lokacijah po vseh Sloveniji. Vpliv nadzora so preverili tudi na prikazovalnikih hitrosti Vi vozite, ki so nameščeni na osmih različnih lokacijah po Sloveniji. Rezultati so pokazali, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi ko nadzor ni očiten. V povprečju se je povprečna hitrost na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 kilometra na uro oziroma za 6,2 odstotka.
Prehitra vožnja ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 37 ljudi od skupaj 91 umrlih. To je sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto prej. Letos je do konca maja zaradi prehitre vožnje življenje izgubilo 19 oseb, v primerljivem obdobju lani pa 15. Letošnja najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta izgubila življenje.
V zadnjem desetletju so največje znižanje povprečnih hitrosti ugotovili na državnih regionalnih cestah izven naselja. Povprečne hitrosti so se znižale za osem kilometrov na uro oziroma za 11 odstotkov. Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami, več kršitev pa je v nočnem času.
