Vlado Marjana Šarca so namreč takoj po izvolitvi pozvali, naj aktivno pristopi k reševanju stavkovnih zahtev. A v roku desetih dni, kolikor so ji postavili za izpolnitev zahteve, odgovora niso prejeli. Zato so se odločili za nadaljevanje stavke.

Za stavko v policiji sicer veljajo zakonske omejitve. V policijskih sindikatih, ki sta združena v policijskem stavkovnem odboru, podrobneje stavkovnih aktivnosti niso pojasnili, februarja ob napovedi stavke pa so ostali pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo, in da bodo storili vse, da preprečijo dejanja, ki bi predstavljala nevarnost za življenje, zdravje ali premoženje ljudi. Tokrat so v obvestilu o nadaljevanju stavkovnih aktivnosti zapisali, da bo stavka glede na stroge zakonske omejitve verjetno dolgotrajna.

Na vprašanje, ali se bo stavka odražala v manjšem številu izrečenih glob za prometne prekrške, pa je ob najavi nadaljevanja stavke predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič odgovoril, da se bodo o tem odločali na podlagi dinamike morebitnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino.

S stavko, ki je po njihovih navedbah že četrta v zadnjih šestih letih, zahtevajo vzpostavitev razmerij med plačami, kot so bila dogovorjena s stavkovnim sporazumom sredi leta 2016. Takrat sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. A so bila nato v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah.

Med njihovimi stavkovnimi zahtevami pa so tudi izplačilo posebne nagrade policistom za vsako leto opravljenega dela, izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času, ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah in odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov.