Zaposleni v finančnih službah naj bodo pozorni na celoten zapis elektronskega naslova, tako imena in priimka kot domene, ter na jezik. Besedila v polomljeni slovenščini so najverjetneje prevedena s pomočjo spletnih prevajalnikov, so zapisali na novomeški policijski upravi.
Zaposlenim v finančnih službah svetujejo, da v izvirnikih elektronskih sporočil, t. i. email headerjih, preverijo, ali oseba navzven uporablja en elektronski naslov, odgovore pa prejema na drugega. Previdni pa naj bodo tudi pri telefonskih številkah in številkah faksa, ki jih osebe navedejo v samih elektronskih sporočilih ali v pripetih dokumentih, denimo dopisih in računih, svetujejo policisti.
V primeru dvoma glede resničnosti kontaktnih podatkov, denimo elektronskega naslova in telefonske številke, naj te podatke še enkrat preverijo v svojih evidencah oziroma bazah, denimo v seznamih kontaktov, predhodno prejetih računih od poslovnega partnerja ali predhodni elektronski korespondenci s poslovnim partnerjem.
Prav tako naj jih preverijo na svetovnemu spletu v imenikih, poslovnih registrih in spletnih straneh poslovnih partnerjev ter pri že obstoječih kontaktnih osebah pri istemu poslovnemu partnerju.
Če se pojavi nova številka transakcijskih računov, IBAN, ki naj bi jih navedel že obstoječi poslovni partner za bodoča plačila obveznosti in jih družbe še niso zavedle v svojih bazah, naj zaposleni v finančnih službah še pred nakazilom sredstev na takšne transakcijske račune denimo preverijo pri več že obstoječih kontaktnih osebah tega človeka, ki naj bi bil poslovni partner.
Na območju Policijske uprave Novo mesto so v zadnjih mesecih zaznali dva načina spletnega goljufanja. Storilec iz tujine se je pri elektronski komunikaciji z zaposlenimi v finančnih službah v angleščini oziroma polomljeni slovenščini v enem primeru predstavljal kot poslovni partner družbe, v drugem primeru pa kot zastopnik oz. direktor družbe.
V enem primeru se je storilec pri elektronski komunikaciji navzen predstavljal z elektronskim naslovom, ki je bil identičen originalnemu, že obstoječemu elektronskemu naslovu zastopnika, vendar pa je elektronska sporočila dejansko pošiljal oziroma jih prejemal na povsem drug, lažen elektronski naslov.
V drugem primeru je storilec uporabil elektronski naslov, ki je bil skoraj identičen originalnemu, že obstoječemu elektronskemu naslovu poslovnega partnerja, vendar pa se je pri domeni malenkostno razlikoval – piko je spremenil v vezaj. Storilec je v svojih dokumentih navedel tudi telefonsko številko in številko faksa, ki jih dejanski poslovni partner ni uporabljal.
S takšnim načinom lažnega predstavljanja so storilci zavedli zaposlene v finančnih službah, ki so bili pristojni oz. so nadzirali porabo denarnih sredstev in plačilo obveznosti družb, so še zapisali novomeški policisti.
