SDS bi po podatkih ankete volilo 13,3 odstotka, SMC 9,4 odstotka, SD pa 9,1 odstotka anketiranih. Sledijo ZL s 6,3-odstotno podporo, NSi s petodstotno, SLS z 2,9-odstotno, DeSUS z 2,5-odstotno, SNS z 1,9-odstotno in Zavezništvo z 0,5 odstotno podporo. Katero drugo stranko bi volilo 3,6 odstotka vprašanih, 13,1 odstotka jih ne bi volilo nobene, 15,6 odstotka se jih volitev ne bi udeležilo, 16,8 odstotka pa se jih ni opredelilo.
Delo vlade zelo pozitivno ocenjuje 1,6 odstotka anketiranih, pozitivno pa 9,7 odstotka. Negativno (29 odstotka) ali zelo negativno (15,8) delo vlade skupno ocenjuje 44,8 odstotka vprašanih, srednje 42,2 odstotka, 1,7 odstotka pa se jih ni opredelilo. Srednja ocena dela vlade je 2,51.
Delo državnega zbora zelo pozitivno ocenjuje manj kot odstotek vprašanih (0,7), pozitivno pa 6,9 odstotka. Za 36,4 odstotka je delo DZ srednje, za 35,3 odstotka negativno, za 17,8 odstotka pa zelo negativno. 2,9 odstotka vprašanih ni podalo ocene. Srednja ocena dela DZ je 2,36.
Lestvica priljubljenosti politikov oktobra prinaša spremembo pri vrhu lestvice. Prvo mesto sicer še trdno drži predsednik republike Borut Pahor, drugo mesto pa je evropska komisarka Violeta Bulc, ki je tokrat tretja, prepustila evropski poslanki Tanji Fajon. Na četrto mesto se je zavihtel pravosodni minister Goran Klemenčič, do desetega mesta pa so se zvrstili še predsednik SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan, predsednik DZ Milan Brglez, evropska poslanca Igor Šoltes in Lojze Peterle ter poslanca ZL Violeta Tomič in Luka Mesec.
Naročnik ankete je bilo uredništvo Dela. Spletno in telefonsko anketiranje je med 29. septembrom in 3. oktobrom na reprezentativnem vzorcu 1001 odraslega državljana opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.
