Pravosodni minister bo v skladu s predlogom zakona tudi odgovoren za izbiro kandidatov, ki bodo nasledili upokojene sodnike. Obenem dodaja, da bodo v primeru upokojitve predsednika vrhovnega sodišča “njegove dolžnosti in pooblastila prešle na sodnika, ki ga bo določil pravosodni minister”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kritiki domnevajo, da bodo položaje vrhovnih sodnikov zasedli pravniki blizu PiS, piše nemška tiskovna agencija dpa. Vodja opozicijske Državljanske platforme (PO) Grzegorz Schetyna je predlog kritiziral kot “napoved udara”.

Trenutna predsednica vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf, ki je bila kritična že do predhodnih posegov PiS v pravosodje, je menila, da bo z zakonom sodišče postalo “povezano s s pravosodnim ministrstvom”. Postalo bi “močno odvisno od izvršne veje oblasti, kar je neprimerno”, povzema AFP.

Pred tem je v sredo spodnji dom poljskega parlamenta potrdil še eno sporno reformo sodstva, ki bo po navedbah kritikov oslabila vladavino prava na Poljskem. V skladu z enim od zakonov, ki jih mora potrditi še zgornji dom, bodo 25 članov sodnega sveta odslej imenovali poslanci.

Poljska vlada je sicer že decembra 2015 uvedla spremembe delovanje ustavnega sodišča. Te med drugim določajo, da lahko ustavno sodišče razsodbe sprejme samo z dvotretjinsko večino, postopki pa se ne morejo začeti takoj, pač pa šele po šestih mesecih od vložitve zahteve in to po kronološkem zaporedju.

Evropska unija je Varšavo že večkrat pozvala, naj odpravi reformo ustavnega sodišča, a Poljska pozivov ne upošteva.