Na Poljskem je v skladu s trenutno zakonodajo umetna prekinitev nosečnosti dovoljena le v primerih, ko je ogroženo življenje nosečnice, ko gre za posilstvo ali incest ter v primeru hudih deformacij zarodka.

A kot je danes razsodilo ustavno sodišče, je slednje v neskladju z ustavo, ker da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila predsednica sodišča Julia Przylebska.

Leta 2019 so na Poljskem izvedli vsega skupaj okoli 1100 prekinitev nosečnosti – v skorajda vseh primerih na podlagi izjeme, ki jo je ustavno sodišče danes razglasilo za neustavno.

Za spremembe zakonodaje v luči prepovedi splavov zaradi deformacij si prizadevajo poslanci iz vladajoče stranke Pravičnost in razvoj (PiS), ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče.

Današnja odločitev sodišča tlakuje pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu. Predsednik Andrzej Duda je že napovedal, da bo zakon v primeru parlamentarne potrditve podpisal.

Na odločitev se je nemudoma kritično odzvala komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je v tvitu menila, da bodo s to odločitvijo tako rekoč prepovedani vsi splavi v državi. Šlo naj bi tudi za kršitev človekovih pravic. Ženske se bodo po njenem sedaj zatekale k nezakonitim splavom ali pa bodo umetno prekinitev nosečnosti opravile v tujini.

Ustavno sodišče, katerega naloga je skrbeti, da je zakonodaja v skladu z ustavo, je bilo leta 2016 deležno vladnih reform, zaradi katerih mu kritiki sedaj očitajo, da je polno zaveznikov PiS.

Nekdanji poljski premier in predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk je danes v odzivu menil, da gre za odločitev “psevdo sodišča”. Kot cinično pa je označil dejstvo, da tema splava in s tem povezana odločitev ustavnega sodišča sovpada z divjanjem pandemije.

Trenutno veljavna zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti, ki je pogosto označena kot “kompromis o splavu”, je bila sprejeta leta 1993. Doslej niti tistim, ki želijo sprostiti pravila, niti tistim, ki bi jih radi zaostrili, ni uspelo spremeniti zakonskih določil.

Glede na lansko raziskavo agencije IBRiS aktualno zakonodajo podpira okrog 50 odstotkov Poljakov. Skoraj 30 odstotkov si jih želi liberalizacije, 15 odstotkov pa si želi še bolj omejen dostop do splava, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Predhodni poskus zaostritve zakonodaje leta 2016 je propadel, potem ko se je v znak nasprotovanja po vsej državi na protestih zbralo več deset tisoč žensk.