“Ponedeljek ne bo običajen dan. Zgodilo se bo, kar se je še malo nazaj zdelo težko dosegljivo. Toda uspelo nam je, ker gre za pravično stvar, za dostojanstvo človeka in vse naše družbe. Dozorevamo. Čeprav se zdi, da gre za preteklost, gre v resnici zelo za našo prihodnost. Boljšo prihodnost. Skupno prihodnost. Imamo eno državo in eno domovino.” S temi besedami za Večer odpira predsednik republike Borut Pahor pietetno dejanje pred Hudo jamo pri Laškem, tukajšnjem, kakor kaže, največjem povojnem morišču in grobišču. Obred, kakor se opravi na pogrebu, bo v ponedeljek ob desetih dopoldne pred hudojamskim Barbarinim rovom vodil, v navzočnosti predsednika republike pa ministrice Anje Kopač Mrak (do zdaj je urejanje grobišč sodilo pod to ministrstvo), celjski škof Stanislav Lipovšek. To je pietetni začetek preselitve do zdaj izkopanih okrog 800 mrtvih iz Hude jame. Iz do takrat desetletja zabarikadiranega in v molk potisnjenega opuščenega rudnika so jih odkopali od pomladi 2009 pa dokler se ni vse ustavilo in so zadnja leta posmrtni ostanki čakali boljše čase v plastičnih zabojnikih oziroma v zasilni kostnici v jami. Skoraj sedem let se ni zgodilo nič, zdaj pa se naposled le spet, z odločilno spodbudo predsednika republike, ki je bil v času odprtja Hude jame predsednik vlade. V ponedeljek bodo iz Hude jame v Maribor, na pokopališče Dobrava, v krsti odpeljali simboličnega prvega mrtvega. In naslednje dni še vse druge. Pa v prihodnjih mesecih vse, ki so za zdaj še v rudniškem jašku in jih bodo izkopali v prihodnjem dobrem letu dni, predvidoma do konca 2017. Vsi – predvideva se, da skupno okrog 2500 – bodo pokopani v pokopnem polju v dobravskem spominskem parku. Prostor malo od dobravske kostnice pripravljen čaka. Mrtvi, prvih 800, bodo v zemljo zagrebeni do konca meseca, ko bo, 27. oktobra, pogrebna slovesnost še na Dobravi, spet v navzočnosti predsednika republike. Takrat se bo v Mariboru zgodil simbolični pokop zadnjega do zdaj izkopanega mrtvega v Hudi jami. Prišli bodo
