Po napovedih Arsa bo danes dopoldne deževalo predvsem v zahodnih in osrednjih krajih, popoldne pa v večjem delu države. Ponoči bodo padavine od zahoda slabele in proti jutru v večjem delu Slovenije ponehale, v sredo zjutraj bo deževalo še ponekod na vzhodu.
Tako se lahko po njihovem opozorilu danes ponoči ob strugah razlijejo predvsem manjši vodotoki v osrednji Sloveniji, v vzhodnih Karavankah in vodotoki s povirjem na Pohorju in Kozjaku. Zvečer in v sredo se bodo povečale kraške ojezeritve in pretoki kraških rek na Notranjskem in Dolenjskem. V sredo se bo Ljubljanica na Barju razlila na območju pogostih poplav, prav tako bo v sredo zjutraj povišano plimovanje morja.
V gorah je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1100 metrov trenutno večinoma druge stopnje, kar pomeni zmerno nevarnost. Kot so pojasnili na Arsu, so predvsem nevarna strma pobočja z napihanim snegom, kjer se lahko ob večji obremenitvi sproži plaz kložastega snega.
V preteklih dneh je bilo po navedbah Arsa v gorah precej toplo. Ledišče je bilo na nadmorski višini med 2000 in 2500 metri. Predvsem v Julijskih Alpah in predgorju je bilo več padavin, v Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah pa le malo. Meja sneženja se je občasno dvignila tudi do nadmorske višine 2500 metrov. V Julijcih je v visokogorju zapadlo slabih deset centimetrov snega, drugod je bila količina neznatna. Nižje se je snežna odeja ojužila in v krajih z več padavinami razmočila. Sneg se je tudi v visokogorju precej sesedel, nižje pa kopnel. Snežna odeja je večinoma mokra in mehka, v morebitnih jasnih nočeh pa sneg lahko pomrzne in je zjutraj ter v visokogorju tudi trd.
Kot so napovedali, bo danes v visokogorju padavin večinoma ne bo, razen morda občasno v Posočju, ledišče bo na nadmorski višini okoli 2200 metrov. Ponoči se bodo začele pojavljati padavine, meja sneženja bo v sredo večinoma med 1200 in 1600 metri, ledišče pa bo na nadmorski višini okoli 1500 metrov.
Na Arsu so opozorili, da se snežna odeja hitro seseda in nižje tudi tali. V sredo se bo pod snežno mejo dodatno razmočila, zato se bodo lahko s strmih pobočij spontano prožili plazovi mokrega snega. Višje, kjer bo snežilo, lahko zapade tudi več kot pol metra snega. Ta bo v visokogorju nad nadmorsko višino okoli 2000 ali 2200 metrov padel na deloma trdo podlago in se bo zato lahko tudi plazil. Jugozahodni in južni veter bo delal zamete predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel. Nevarnost snežnih plazov se bo prehodno povečala, so napovedali.
