Enkrat za vselej naj bo jasno, da te snovi preprosto ne sodijo v promet, so pred začetkom akcije, ki bo trajala do 16. decembra, zapisali na Agenciji RS za varnost prometa (AVP).

Kot so spomnili, v Sloveniji približno vsaka enajsta prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.

Do 24. novembra letos se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev po podatkih AVP pripetilo 1279 prometnih nesreč. Umrlo je 20 ljudi. Zaradi udeležencev, ki so vozili pod vplivom drog, je življenje izgubilo šest oseb. To je sicer manj kot v primerljivih obdobjih preteklih let, a še vedno odločno preveč.

Večina evropskih držav zelo resno jemlje vožnjo pod vplivom alkohola, ugotavljajo na AVP. V Franciji vozniku pri več kot 0,8 promila alkohola v krvi grozi denarna kazen v višini 4500 evrov in zaporna kazen. V Italiji pa voznika pri 1,5 promila lahko celo razlastijo avtomobila. Tudi na agenciji za varnost prometa si prizadevajo za strožjo zakonodajo, med drugim tudi v obliki kazenske ovadbe voznika, ki vozi pod vplivom alkohola.

Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi namreč vplivajo na doživljanje resničnosti, čustvovanje, vedenje in razmišljanje. Vplivajo na zaznavanje in predelavo informacij ter poslabšajo motorične reakcije, ki so ključne za varno udeležbo v prometu, opominjajo na agenciji. Kot dodajajo, pa na varnost udeležbe v prometu lahko vplivajo tudi psihoaktivna zdravila.

V decembrskem času bodo v okviru nacionalne akcije Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki in delavnice, ki jih bo AVP v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in za izobraževanje, policijo ter nevladnimi organizacijami.