Tako na splošno ugotavlja, da je bil največji problem zagotavljanje humane obravnave migrantov in azilantov, ki so skozi Slovenijo odhajali v Avstrijo in naprej v Nemčijo. State Department sicer ugotavlja, da si je vlada prizadevala za urejen tranzit. Omenja pa opozorilo predstavnika Urada visokega komisarja za begunce ZN (UNHCR) glede zimske namestitve beguncev v šotore in protest v centru za azilante zaradi počasnega reševanja primerov in pomanjkanja informacij.
Sodni in administrativni zaostanki so še vedno težava, ponekod pa tudi prenapolnjenost zaporov, zamude pri vračanju odvzetega premoženja ter grožnje s tožbami novinarjev zaradi obrekovanja, ki ovirajo medijsko kritiko uradnikov in politikov. Prihaja do primerov nasilja v družini, korupcije med uradniki in trgovine z ljudmi, sankcije za kršenje delavskih pravic pa niso učinkovite.
Pri delavskih pravicah State Depertment opozarja na zakonodajo, ki ne prepoveduje diskriminacije zaradi sindikalnega delovanja oziroma ne zahteva ponovne zaposlitve delavca, ki je bil zaradi tega odpuščen. Uradna meja revščine je 616 evrov na mesec, bruto minimalna plača pa je bila lani pri 790 evrih.
Standardi novinarske etike trpijo, ker je veliko gospodarskih pritiskov in nestandardnih oblik zaposlovanja, opozarja poročilo. Prihaja do samocenzure novinarjev, da bi obdržali delovno mesto. Posebej problematično je zaradi velikih pritiskov novinarsko raziskovanje korupcije med lokalnimi uradniki, dodaja.
Poročilo navaja tudi primer Janeza Janše, ki je novinarki označil za prostitutki in je zato dobil kazen po 6000 evrov odškodnine vsaki. Prvi mož SDS je omenjen tudi glede primera Patrie. Poročilo navaja, da je ustavno sodišče razveljavilo njegovo obsodbo in primer vrnilo v ponovno sojenje, sodišče je ugotovilo, da je primer zastaral, višje sodišče pa je na koncu njegovo pritožbo novembra zavrnilo.
Lani so v prvi polovici leta v Sloveniji našteli 59 primerov spolnega nasilja nad osebami, mlajšimi od 15 let, 300-članska judovska skupnost ponovno poroča o stereotipih, ne pa o nasilju, več problemov pa je glede Romov in homoseksualcev oziroma transeksualcev.
Romi živijo v težkih razmerah brez vode in elektrike, vendar obenem v nezakonitih zgradbah in naseljih, zato jim država tega ne more priskrbeti. Slovenska vlada težave rešuje z dialogom, prihaja pa do pojavov de facto segregacije v šolah. Dodaja še, da se Romi poleg diskriminacije v družbi soočajo z občasnim nadlegovanjem, kot tudi s težavami pri zaposlovanju, šolanju in življenjskih pogojih.
Glede homoseksualcev oziroma transeksualcev poročilo navaja, da slovenska zakonodaja prepoveduje diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, a je razširjena družbena diskriminacija. Operacije spola dela le ena ekipa zdravnikov in Slovenci morajo za to v tujino. Okrog 50 odstotkov homoseksualcev pa je po anketi iz leta 2014 izjavilo, da so se soočili z nasiljem.
Poročilo dodaja, da v Sloveniji ni izvensodnih pobojev, mučenja in političnih zapornikov. So se pa zaporniki na Dobu pritožili, da zaradi pomanjkanja osebja oziroma prenapolnjenosti zapora ne morejo opravljati kakšnih del.
Glede vračanja zaplenjenega premoženja med ali po drugi svetovni vojni poročilo omenja primer iz Radencev, kjer da tesne vezi med lokalno upravno enoto in podjetjem Radenska že od leta 1993 preprečujejo tuji družini, da bi prišla do svojega premoženja (toplic).
