Velika Britanija je stopila v vojno v Iraku, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države, je ob objavi z napetostjo pričakovanega poročila o vlogi Otoka v iraški vojni izjavil vodja preiskave, upokojeni diplomat John Chilcot. Kot je dejal, gre za poročilo o “posredovanju, ki je šlo zelo narobe, posledice pa je čutiti še danes”. Čeprav Chilcotova preiskava ni imela mandata soditi o zakonitosti invazije na Irak leta 2003, je upokojeni diplomat danes izpostavil, da je bil proces odločanja glede zakonske podlage za vojno “daleč od zadovoljujočega”, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Po pričakovanjih se bo zaradi poročila nekdanji premier Tony Blair, ki je sprejel odločitev o sodelovanju v iraški vojni, zaradi česar ga številni Britanci še danes prezirajo, soočil z novimi pozivi, da se za svojo odločitev opraviči. V kratki izjavi po Chilcotovem nastopu je Blair za zdaj dejal le, da je deloval v najboljšem interesu Velike Britanije. “Ne glede nato, ali se ljudje strinjajo z mojo odločitvijo za vojaško akcijo proti Sadamu Huseinu ali ne, sem jo sprejel v dobri veri in v prepričanju, da je v najboljšem interesu države,” je zapisal. Po pričakovanjih bo kasneje danes še stopil pred novinarje. Blair se je sicer lani opravičil za dejstvo, da so bili obveščevalni podatki glede Iraka takrat napačni, in za napake pri načrtovanju vojne, hkrati pa je poudaril, da ne obžaluje odstranitve Huseina. Chilcot je danes med drugim povedal še, da je Blair leta 2002 takratnemu predsedniku ZDA Georgeu Bushu obljubil, da bo glede Iraka stal ob njem, kar koli se bo zgodilo. Kot je dejal, je Blair 28. julija 2002 Bushu posredoval tovrstno pisno zagotovilo. “Ob tebi bom, kakorkoli,” je takrat zapisal Blair. “Ugotovili smo, da se je Združeno kraljestvo odločilo sodelovati v invaziji na Irak, preden so bile izčrpane vse možnosti za razorožitev. Vojaška akcija takrat ni bila zadnja možnost,” je ob objavi poročila o preiskavi, ki je trajala kar sedem le
