Novela po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča ponuja odgovor na t. i. socialne izvršbe, ko prihaja do deložacij zaradi nizkih zneskov, ki jih dolgujejo dolžniki. Novela zato določa, da morajo sodišča v takih primerih upoštevati sorazmernost. Prav tako novela prinaša večjo vključenost centrov za socialno delo in možnost odložitve izvršbe, če obstaja realna možnost, da bo dolg poplačan.

Med drugim novela sodišču nalaga obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti z izvajanjem socialne pomoči.

Prav tako novela prinaša dodatno varovalko, s katero omogoča, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugi nepremičnini.

Vlada je sicer novelo zakona o izvršbi in zavarovanju napovedala po tistem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice Zoranu Vaskrsiću, ki so mu upniki za vsega 124 evrov osnovnega dolga zarubili hišo, dosodilo 85.000 evrov odškodnine. Slovenija je po ugotovitvah evropskega sodišča kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine.