Parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevne zlorabe pri prodaji in nakupu žilnih opornic, želi po besedah Godčeve preveriti domnevo, da naj bi davkoplačevalski denar, ki so ga bolnišnice porabile za preplačilo opornic, prek družbe Mark Medical odtekal tudi za financiranje medijske družbe Mladina, ki izdaja tednik z enakim imenom. Repovž je takšno domnevo med pričanjem zanikal kot neutemeljeno.
Družba KB 1909, ki je večinska lastnica Mladine, je bila v obdobju, ki ga preiskuje komisija, lastnica Mark Medicala v Italiji, ta pa je bil lastnik Mark Medicala v Sloveniji. Prav slednji je bil monopolni dobavitelj žilnih opornic slovenskim bolnišnicam, je dejala Godčeva in dodala, da komisijo zanima vstop KB 1909 v lastništvo Mladine.
Kot je poudaril Repovž, je Mladina nujno rabila novega lastnika, da se je lahko zaščitila pred pritiski, ki jih je na medije izvajala takratna vlada Janeza Janše, rešitev pa je prišla z lastniškim vstopom KB 1909. Po njegovih besedah je s prihodom KB 1909 tudi lastništvo Mladine postalo transparentno, kar je v primeru medija ključno.
Ob tem je Godčeva opozorila, da je po javno dostopnih podatkih okoli 13 odstotkov lastništva Mladine še vedno skritega. Na njeno vprašanje, kdo se skriva za tem deležem, je Repovž odgovoril, da tega ne ve. Dodal je, da je v podatkih lastništvo zakrito v času, ko se spreminja. Godčeva pa je izrazila začudenje, da Repovža kot raziskovalnega novinarja ne zanima, kdo vse je lastnik Mladine oz. za kakšno zamenjavo lastništva gre.
Godčevo je še posebej zanimala Repovževa posredniška vloga pri vstopu KB 1909 v Mladino. Pojasnil je, da je s kreditom v višini 200.000 evrov, ki mu ga je dal KB 1909, kupil delnice od prejšnjega večinskega lastnika Mladine Francija Zavrla oz. njegove družbe Pristop, kredit pa je nato v skladu z dogovorom “avtomatsko” poplačal z delnicami in je brez lastniškega deleža.
Repovž je pojasnil, da mu je Zavrl ponudil delnice z razlago, da jih bo sicer prodal Rajku Janši, bratu Janeza Janše. Ker sam denarja za nakup ni imel, je skupaj z upravo Mladine začel iskati novega lastnika in ga našel v KB 1909. Izpostavil je, da se KB 1909 nikoli ni vpletal v uredniško politiko, tudi ne v kritično pisanje Mladine o nabavah v zdravstvu in s tem povezanim pretakanjem denarja v zasebne žepe.
Godčevo je tudi zanimalo, zakaj Mladina ni hotela izročiti dokumentacije, ki jo je od nje zahtevala komisija. Repovž je odgovoril, da je komisija zahtevala letna poslovna poročila, ki jih sicer lahko najde na portalu KB 1909 in v drugih javnih bazah podatkov, hkrati pa tudi zapisnike sej uprave Mladine, kar pa je protizakonito, saj gre za poslovno skrivnost.
Sicer je današnjo sejo najbolj zaznamovala pogosto ostra in tudi glasna polemika med Godčevo in Repovžem. Slednji je dejal, da se z njegovim pričanjem pred komisijo zgolj nadaljuje politično zaslišanje, ki se ga SDS že leta poslužuje z namenom diskreditacije njega in Mladine. Godčeva pa mu je očitala, da pričanje zlorablja za promocijo Mladine in za politični napad na SDS.
V razpravo sta se na kratko vključili članici komisije Bojana Muršič (SD) in Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS). Muršičeva je dejala, da se sprašuje, ali se komisija ukvarja z nabavo žilnih opornic v zdravstvu ali z lastništvom Mladine. Bizjak Mlakarjeva je bila kritična do vpletanja strankarskih stališč v delo komisije. Obe pa sta Mladino označili za enega od boljših oz. korektnih medijev.
Sicer je Godčeva 6. junija v predstavitvi enoletnega dela komisije poudarila, da se je v slovenskem zdravstvu zagotovo preplačevalo žilne opornice, tudi do štirikrat. Ugotovitve komisije po njenem mnenju ne puščajo nobenega dvoma, da so nabavne službe v bolnišnicah zavestno kršile zakon o javnem naročanju. Opornice so kupovale tudi mimo javnih razpisov, zgolj na podlagi naročilnic.
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bila ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013.
