Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je podprl ravnanje vlade in dejal, da bi se morali najprej dogovoriti, ali se bomo pri že tako razmeroma nizki prodajni ceni še dodatno zavezali z garancijami za neka poroštva glede tožb hrvaških bank zaradi varčevalcev. To vprašanje bi namreč po njegovem morali razrešiti že veliko preden so zašli v to fazo.

Kot je dejal, bi bila prodaja, če ne bi bilo poroštva, v redu, saj strategija naložb jasno narekuje, da mora imeti država 25 odstotkov in eno delnico ter da nihče ne sme biti večji lastnik od nje.

“V tem primeru bi bilo samo še vprašanje cene, ki mora biti čim višja, da povrnemo čim več od tistega, kar so zanjo odšteli davkoplačevalci. Ne moremo pa garantirati za nekaj, kar v osnovi ne priznavamo. NLB namreč ni tista, ki bi to morala poplačati, sicer bi že zdavnaj morala imeti za 350 milijonov evrov rezervacij,” je dejal Han

Glede zaveze do Evropske komisije je dejal, da te držijo, vendar pa mora vlada narediti vse, da nam Bruselj ne bi razprodal NLB zaradi nekih preteklih dogovorov. Gre namreč za premoženje nas vseh in nekatere države so se znale izpogajati glede preteklih zavez. Tudi mi smo v zadnjih letih pokazali, da smo nekaj prodali, čeprav NKBM zelo slabo, a za vsako ceno ni treba nekaj prodati, je še dejal Han, bolj redkobeseden pa je bil glede ravnanja ministrice, ki je ponudila odstop, saj da je to stvar predsednika vlade.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je žogico usmeril na vlado, ki je lastnica banke, ob tem pa dodal, da so v njihovi stranki vedno podpirali prodajo po dobri ceni. “Če temu ne bo tako, potem je bolje banke ne prodati,” je dejal Jurša.

Ob tem je dodal, da se zavedajo preteklih obljub do Bruslja, ki bi morale držati, je pa res, da bi bilo zelo nerodno, če bi zdaj komisija izpeljala tisto, kar je dogovorjeno, to je odprodajo deležev, ki so na nek način dobičkonosni.

Jurša je prepričan, da se mora ministrica lotiti pogajati na novo, saj da je s prevzemom funkcije to odgovornost tudi dobila, odgovornost za morebitno prodajo po delih s strani Evropske komisije pa je spet preusmeril na odgovorne inštitucije, med njimi tudi skupščino banke, ki jo predstavlja vlada.

Glede že drugega nasprotovanja finančni ministrici – po davku na nepremičnine in množičnem vrednotenju nepremičnin – je dejal, da niti ne gre za kakšno nasprotovanje, pač pa prej za priporočilo izkušenih političnih strank, kakršna je tudi njihova, da se v tem času ni primerno pogovarjati o tej zadevi, saj bodo hitro pred vrati volitve. Tudi sam meni, da bi vprašanje hrvaških varčevalcev moralo biti rešeno bistveno prej, ne pa v postopku prodaje.

Povsem drugačnega mnenja pa so v NSi. Poslanec Jožef Horvat je dejal, da je sporočilo vlade zelo jasno – da ne misli resno s prodajo NLBN in pozablja na zavezo iz decembra 2013, ko nam je Evropska komisija pod določenimi pogoji odobrila državno pomoč za banko.

“Takratna vlada, to pa velja tudi za to, je sprejela katalog zavez, ki vključuje privatizacijo NLB do konca leta 2017. V NSi obsojamo sedanjo držo vlade, ki zelo jasno sporoča, da imajo posamezniki tudi v njej bankomate, kjer lahko dvigajo denar brez kritja,” je dejal Horvat.

Ob tem je zavrnil nekatere pomisleke, da bi Slovenija lahko bila v tem primeru talka Hrvaške, saj vprašanje prenesenih deviznih vlog poznamo že dolgo časa, vlada pa je ravnala neodgovorno, ko je to vprašanje zdaj potegnila na plan. Tako ravnanje je tudi sporočilo celotni EU, da nismo kredibilna država, saj ne spoštujemo dogovorov.

Odziv finančne ministrice, ki je ponudila odstop, se mu zdi povsem logičen, Horvat pa je tudi prepričan, da Bruselj ne bo razprodal NLB. V njegovi stranki bodo še naprej opozarjali, da je treba banko privatizirati in pri tem poiskati bolj odgovorne lastnike. Preveč denarja so davkoplačevalci vrgli v njo in danes je v dobri kondiciji, pri sedanjem neinteresu za prodajo pa gre po njegovem le za politične interese.