Črnčec je v začetku leta za direktorico Inštituta za globalno upravljanje (Iglu) imenoval Zvonko Truden, ki je hkrati tudi zastopnica krške podružnice podjetja Westinghouse Electric (Asia) iz Švice, torej podružnice ameriške multinacionalke, je poročal Požareport. Toda reaktorja družba po navedbah Dnevnika ni dobavila prek omenjene švicarske podružnice, saj je bila ta ustanovljena več kot 15 let po odprtju Neka.
Trudnova je računovodkinja, že od leta 1998 direktorica v družbi Westinghouse Krško, saj po takrat veljavni zakonodaji tujec ni mogel imeti upravljalske funkcije v družbah s sedežem v Sloveniji. Vodenje Igluja je prevzela januarja letos, ko je njihovo družinsko podjetje prevzelo vodenje računovodstva. Vse od takrat zaradi funkcije ustanovitelja Črnčeca Iglu ne posluje in nima ne prihodkov ne zaposlenih.
Zakaj je Črnčec vodenje Igluja zaupal Trudnovi, ni znano, Dnevnik pa domneva, da za njenim prihodom v Iglu stoji Vida Žurga, ki je od februarja letos članica uprave Telekoma Slovenije. Ta je tudi ustanovila Iglu, a leta 2015 iz njega izstopila in ga prodala Črnčecu, s katerim sta povezana tudi študijsko. Črnčec je bil leta 2017 njen mentor pri doktorski nalogi.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je v torek za POP TV dejal, da je morda Črnčec v trenutku, ko je prevzel funkcijo v vladi, res izpolnjeval pogoje in komisiji prijavil lastništvo podjetja, toda takrat se po njegovih besedah ni vedelo, da je direktorica zavoda postala Trudnova, ki je povezana z Westinghouseom. In da je ustanoviteljica Igluja postala članica uprave Telekoma Slovenije, po Štefanecovih besedah ne more biti naključje.
“Morda je rek, da drugi blok Neka ne bomo gradili takoj ali v mandatu te vlade, toda vtis je, da vladajoči ravnajo netransparentno. Zato moramo te zadeve obravnavati,” je povedal Štefanec. Dodal je, da KPK nima namena škoditi slovenski oblasti, morajo pa komisijo motiti domnevne nezakonitosti. “Sem predsednik KPK in dokler to bom, se bom boril proti korupciji,” je še dejal za POP TV.
Premier Šarec je avgusta obiskal krško nuklearko in se zavzel za gradnjo drugega bloka. Prihodnost jedrske energije v Sloveniji bo opredeljena v nacionalnem energetskem konceptu, ki ga še ni, saj mora biti najprej sprejet nacionalni energetski in podnebni načrt, ki bo osnova za energetski koncept. Slovenija mora omenjeni načrt v Bruselj poslati do konca leta, a po pojasnilih ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek tega najverjetneje ne bo uspela narediti.
V razpravah o prihodnosti jedrske energije se sicer pogosto omenja tudi možnost, da bi o tem vprašanju odločali državljani na referendumu.
Ameriški Westinghouse je skladno z leta 1974 sklenjeno pogodbo dobavil opremo in gradil Nek. V razpravah o možni gradnji drugega bloka se omenja kot možen dobavitelj tudi v tem primeru, v družbi z možnimi dobavitelji iz Azije in Rusije. Premier Šarec je pred dnevi v pogovoru za TV Slovenija zatrdil, da bo izvajalec izbran z mednarodnim razpisom, opozoril pa je, da se to ne bo zgodilo že jutri, ampak bi se utegnilo zavleči na obdobje kakšnih desetih let.
Za udeležbo Westinghousea pri morebitni gradnji drugega bloka Neka je sicer aprila letos ob obisku v Sloveniji odkrito lobiral ameriški minister za energetiko Rick Perry.
