Informacijski sistem Lekarne Ljubljana je bil namreč v ponedeljek tarča napada izsiljevalskega virusa. Vse enote so v torek zato zaprle svoja vrata, v sredo pa so izdajale zdravila le na papirnati recept. V četrtek so ponovno vzpostavili centralni informacijski sistem in začeli s postopnim vključevanjem 52 enot zavoda.
Do sobote so tako vse poslovalnice omogočile izvajanje vseh lekarniških storitev. Kot je pojasnil Sedej, je normalno poslovanje v celoti vzpostavljeno v vseh večjih lekarnah, ponekod pa zadnje delovne postaje še vzpostavljajo ekipe na terenu.
Varnostni incident sicer preiskuje tudi policija. Več informacij zaradi poteka preiskave trenutno zato še ne morejo razkriti, so danes sporočili iz Lekarne Ljubljana.
Znano pa je, da je izsiljevalski računalniški virus zašifriral uporabniške datoteke. Ob tem po besedah Sedeja v napadu podatki strank niso bili ogroženi, saj se napadalci niso spuščali v vsebino datotek, ampak so te le zablokirali.
Z virusom je bila okužena tudi prva varnostna kopija informacijskega sistema zavoda v Ljubljani, druga kopija na skrivni lokaciji in z drugim informacijski sistemom pa je ostala nedotaknjena, je pojasnil Sedej. V zadnjem tednu so tako lahko na novo rekonstruirali celotni informacijski sistem in poskrbeli tudi za dodatno zaščito.
Odkupnine za dešifriranje datotek tako niso plačali. “Nismo se spuščali na nivo izsiljevalskih poskusov,” je dejal Sedej. Ob tem je še izpostavil, da ni zagotovila, da bi v primeru plačila odškodnine nato lahko res ponovno dostopali do datotek zavoda.
Sicer je bil okužen tudi informacijski sistem LL Grosist, ki je zaradi tega bil zaprt en teden. “Če bo vse po sreči, bo v torek začel z rednimi dobavami v lekarno,” je napovedal Sedej. Ni pa bil napaden sistem Hiše Ljubhospic, neprofitnega zavoda, ki ni vezana na materialno poslovanje in deluje na drugem informacijskem sistemu.
Podatka o celotni škodi v Lekarni Ljubljana za zdaj še nimajo, v času nerednega delovanja poslovalnic pa so po besedah Sedeja imeli več kot dva milijona evrov izpada. K temu bo treba prišteti še stroške dela, med drugim za dodatne ekipe, ki so od torka neprestano delale.
Nematerialna škoda pri uporabnikih pa je brezmejna, je dejal Sedej, ki se zaveda, da je bilo s tem tudi zamajano zaupanje strank. Ocenil je sicer, da so bili občani tudi s pomočjo medijev ažurno, tekoče in korektno obveščeni. Ko se je sam preverjal stanje na terenu v enoti pri polikliniki, ni zaznal negativnega odziva strank. “Ljudje so bili obveščeni in so razumeli. Mi pa smo poskrbeli, da so vsi dobili zdravila,” je dejal direktor zavoda.