Velika verjetnost je, da bodo že v nekaj mesecih posojila, sploh tista s spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor, spet dražja. Ameriška centralna banka je svojo ključno obrestno mero že začela dvigovati, v nekaj mesecih naj bi podobno ravnal tudi evropski ECB. Zato bodo vnovič aktualnejša posojila s fiksno obrestno mero, ki so trenutno praviloma nekaj dražja, a se med časom vračanja posojila pri njih posojilni obrok ne more spreminjati navzgor. Vsekakor se v obdobju gospodarskega okrevanja, čemur smo v Sloveniji priča zadnja tri leta, odobrava več posojil, četudi so banke v Sloveniji, kar se tega tiče, še v določenem posojilnem krču. Gospodarska rast praviloma prinaša višje plače, s tem pa tudi večje trošenje, ki je velikokrat in v dobršni meri financirano prav s posojili. Pri nakupu stanovanja ali hiše pa osebnega avtomobila je v veliki večini primerov že tako. Bodo pa višje obrestne mere za posojila prinesle tudi višje obresti na bančne depozite. Tako se dolgoročne obresti za dolgoročnejšo vezavo denarja ne bodo merile več v stotinkah odstotka in v evrskih centih, temveč znova v odstotkih in pa v nekaj sto in več evrih, odvisno od obrestne mere, ki jo bo ponudila posamezna banka za določen produkt, in od tega, koliko denarja bomo vezali v banki. Tako z vidika varnosti kot donosov bi lahko vezava denarja v bankah znova počasi izpodrinila določene delniške naložbe, naložbe v vzajemne sklade in podobno. Zato mnogi opozarjajo, da je pri trenutnih vstopih na delniške trge, tako razvite kot manj razvite, potrebna velika mera previdnosti. Po drugi strani bi lahko pot v banke začel iskati tudi denar, ki ga zdaj mnogi hranijo kar v domačih nogavicah. Na področju obrestnih mer in pri izbiri naložb nas v naslednjih mesecih čaka precej razburljivo dogajanje, zato naj vam ob koncu zaželim, da bi pri plasiranju viškov denarja imeli čim bolj srečno roko.