Pošta Slovenija dvignila cene poštnih storitev

Pošta Slovenija dvignila cene poštnih storitev

Pošta Slovenije je na podlagi soglasja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) z današnjim dnem dvignila cene univerzalne poštne storitve. Najbolj običajna znamka za standardno pismo se je podražila za pet centov, cena dopisnice je višja za šest, podražile so se tudi cene tiskanih in priporočenih pošiljk ter paketov.

Kot so za STA pojasnili na Pošti Slovenije, je bilo zvišanje cen nekaterih storitev, ki sodijo pod univerzalno poštno storitev, nujno zaradi nepokrivanja lastne cene, ki jo ustvarjajo z opravljanjem te storitve in je predpisana z zakonom o poštnih storitvah.

Pošta mora namreč v skladu z zakonom za vse uporabnike poštnih storitev zagotavljati cene storitev, ki so stroškovno naravnane. Tudi zato so cene za paketne pošiljke med dva in pet kilogrami ter med pet in deset kilogrami celo znižali.

Ob tem poudarjajo, da se kljub zvišanju cen nekaterih storitev v notranjem poštnem prometu še vedno uvrščajo med evropske države z najnižjimi cenami poštnih storitev. Sicer pa bodo predvidoma letos spreminjali tudi cene za priporočena pisma v mednarodnem prometu.

Univerzalne poštne storitve so še naprej upadanju. Če so te v letu 2007 predstavljale 27,6 odstotka vseh storitev Pošte Slovenije, danes le še 17 odstotkov, do leta 2022 pa naj bi se obseg univerzalne storitve znižal še za okoli petino. Vendar Slovenija v tem ni izjema, saj se praktično vse države zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij srečujejo s trendom neustavljivega padanja klasične pisne korespondence in porastom paketov oz. blagovnih pošiljk.

Ob tem je cena izvajanja najbolj pogoste storitve iz nabora univerzalne storitve, torej standardnega pisma, med najnižjimi v Evropski uniji. Nižjo imata le še Romunija in Malta. Ker na Pošti v prihodnje ne bodo mogli več vzdržno izvajati teh storitev, si že dlje časa prizadevajo za spremembo zakona in ustrezno sistemsko ureditev financiranja univerzalne storitve.

V Evropi se namreč povečuje delež držav oziroma izvajalcev, ki prejemajo finančno nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve. Že polovica držav plačuje izvajalcu kompenzacijo na enega od dovoljenih načinov, med njimi so Hrvaška, Belgija, Švedska, Finska, Velika Britanija, Italija, Češka, Irska in Norveška.

Scroll to top
Skip to content