Po Novakovih besedah so lani najbolj narasli prihodki od paketov, logističnih storitev ter direktne pošte in publikacij, medtem ko so beležili upad prihodkov od denarnih storitev.
Na ravni skupine so lani ustvarili 243,8 milijona evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot leta 2016, čisti dobiček pa je znašal 8,9 milijona evrov in je bil prav tako nekoliko nižji kot leta 2016.
“Tudi leto 2017 se je odvijalo ob nadaljnjih strukturnih spremembah globalne poštno-logistične dejavnosti, ob vsesplošni digitalni preobrazbi, ob vedno večji prevladi elektronskega nad klasičnim poslovanjem ter ob močni konkurenci,” je razmere, v katerih so lani poslovali, orisal Novak.
Skupina, ki jo poleg matične družbe sestavlja še sedem odvisnih družb, je tako leto 2017 po njegovih besedah ob doslednem spoštovanju še vedno precej toge zakonodaje in strogih regulatornih zahtev ter visokih pričakovanj strank, zaposlenih in lastnika zaključila uspešno.
Za naložbe so lani namenili 14,8 milijona evrov, ki so jih porabili predvsem za izvajanje tekočega poslovanja in razvojnih projektov na področju informacijske tehnologije in logističnih procesov, s katerimi so zagotavljali rast nekaterih prihodkov ter izboljšali in optimizirali procese.
Novak je v daljšem pogovoru za STA, ki bo objavljen v ponedeljek, med drugim še poudaril, da Pošta Slovenije posluje v pogojih tržne konkurence, prav tako pa, da od državnega lastnika pričakuje spremembe zakona o poštnih storitvah, ki bodo ustrezno prilagodile raven zahtevane kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
Na Pošti si namreč prizadevajo za ustrezno sistemsko ureditev financiranja univerzalne storitve poštnega omrežja s strani države, torej iz proračuna, tako kot je to zaradi drastičnega upada univerzalne poštne storitve urejeno v mnogih drugih evropskih državah, med drugim na Hrvaškem, v Belgiji, Veliki Britaniji, Italiji in večini skandinavskih držav.
Kljub pomanjkanju poštarjev razmere po Novakovih zagotovilih nikakor niso takšne, da bi to ogrožalo normalen razvoz pošte med naslovnike. Vseeno pa povečana fluktuacija ter trenutno povečane bolniške odsotnosti zahtevajo več prilagajanja organizaciji dela in premeščanja pismonoš.
Ker se tako kot še v marsikateri drugi gospodarski panogi trenutno srečujejo s pomanjkanjem razpoložljive delovne sile, so se pismonoše že pred časom odločili poiskati v tujini. Do konca aprila bodo tako predvidoma zaposlili 15 delavcev iz Srbije, ki bodo najprej delali kot pomožni delavci, po usposabljanju in opravljenem tečaju slovenskega jezika pa bodo postali pismonoše.
Februarja so še dodatnih 20 v prostih delovnih mest pismonoše razpisali tudi v Bosni in Hercegovini, skupaj nameravajo letos na novo zaposliti 60 pismonoš, pri tem pa bodo imeli prednost domači iskalci zaposlitve.
