Dekanja fakultete Brigita Skela Savič je, kot so sporočili organizatorji, izpostavila dejstvo, da Slovenija dosledno upošteva evropsko direktivo glede minimalne usposobljenosti pri vseh reguliranih poklicih, kot so zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, babice, veterinarji in arhitekti, razen pri enem, to je pri medicinskih sestrah. Zaradi tega in primerjalno nizkega deleža diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji določene njihove kompetence izvajajo srednješolsko izobraženi tehniki zdravstvene nege, ki pa po zahtevah omenjene evropske direktive in smernicah mednarodnih organizacij za to nimajo ustrezne izobrazbe in kompetenc, je opozorila.

“Evropske in svetovne raziskave vedno znova izpostavljajo izjemen pomen ustreznega zaposlovanja v zdravstveni negi, ki ima dokazano učinke na izide zdravstvene obravnave, znižuje stroške, zmanjšuje bolnišnične okužbe, krajša čas hospitalizacije, niža število ponovnih sprejemov v bolnišnico in drugo,” je povedala Skela Savičeva.

Nekateri delodajalci so se po njenih besedah v Evropi in tudi pri nas med zadnjo gospodarsko krizo zaradi varčevanja odločali, da so na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester zaposlovali tiste, ki niso visokošolsko izobražene ali izobražene v skladu z EU direktivo. Ob tem je omenila nedavno raziskavo, ki je pokazala, da ima vsako zmanjšanje deleža po EU direktivi izobraženih medicinskih sester v timu zdravstvene nege določene negativne posledice pri bolnikih.

Če v timu zdravstvene nege, ki skrbi za 25 kirurških bolnikov in ga sestavljajo štiri diplomirane medicinske sestre in dva nižje izobražena izvajalca zdravstvene nege, nadomestimo eno diplomirano medicinsko sestro z nižje izobraženim izvajalcem, povečamo verjetnost za smrtnost pacientov kar za 21 odstotkov, je namreč pokazala raziskava, ki je potekala v Belgiji, Angliji, Španiji, Švici in na Finskem, so pojasnili v sporočilu.

Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Nevenka Brolih je po navedbah iz sporočila dejala, da se zavedajo, da samo z dobro kadrovsko zasedbo, v kateri so visoko izobražene in usposobljene medicinske sestre, pomembno vplivajo na kakovostno obravnavo bolnikov. To namreč po rezultatih omenjene raziskave vpliva tudi na manj neželenih dogodkov, kot so padci bolnikov in pojav razjede zaradi pritiska, je pojasnila Brolihova.

Po njenih besedah napredek v medicini in razvoj novih tehnologij povečujeta tudi zahteve po številu zaposlenih v zdravstveni negi. Večje potrebe po zdravstveni negi so tudi zaradi krajših ležalnih dob bolnikov v bolnišničnem okolju in številčnejše obravnave bolnikov v ambulantni dejavnosti in v okviru enodnevnih obravnav, pa tudi zaradi daljše življenjske dobe prebivalcev in povečanega števila kroničnih obolenj, je še dodala.

Današnja Znanstvena kavarna je bil zaključni dogodek dveletnega projekta o zdravstveni negi kot znanstveni disciplini.