Okoliščine požara, ki je pred 13 dnevi v Ljutomeru popolnoma uničil 2.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov družbe Eko Plastkom za predelavo odpadnih sveč, še niso povsem pojasnjene. Po doslej največjem požaru na severovzhodu države so zdaj na delu policijski preiskovalci. Vse več je namreč sumov, da je bil ogenj v skladišču podtaknjen, kriminalisti in forenziki, med njimi tudi strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija iz Ljubljane, pa iščejo sledi še v smeri malomarnega ravnanja. S posnetkov na varnostnih kamerah, nameščenih okoli Eko Plastkoma, ki so jih kriminalisti zasegli, je domnevno razvidno, da v Ljutomeru ni zagorelo zaradi samovžiga, prav tako pa so menda preiskovalci možnost, da je zagorelo po napaki na električni napeljavi, izključili, saj take napeljave v tem delu poslopja podjetja Eko Plastkom ni. Preiskovanje požara je sicer ena najbolj zahtevnih oblik preiskovanja, ki jih morajo policisti, kriminalisti in forenziki obvladati, saj preiskovanje požarov zahteva širšo paleto znanja in izkušenj. Potem ko poiščejo žarišče požara, skušajo zavarovati sledi, ki jih najdejo, čeprav je teh sledi, ker se navadno v požarih razvijejo zelo visoke temperature, malo. Zato preiskovalce v takih primerih čaka težka naloga. Požige je najbolj pogosto mogoče dokazovati le s priznanjem domnevnega storilca ali s pričami, ki bi bile morebiti pripravljene o tem spregovoriti. Iz Policijske uprave Murska Sobota zaradi interesa preiskave uradnih informacij ni na voljo, sporočili so le, da se preiskava nadaljuje. Sicer je pri enem od solastnikov Eko Plastkoma, ki se prav tako ukvarja s svečarstvom, zagorelo že leta 2003 v Stojncih pri Ptuju. Škoda je bila takrat ocenjena na milijon evrov, na prav toliko vodstvo Eko Plastkoma ocenjuje tudi škodo v ljutomerskem požaru.
Požar v Ljutomeru: Ogenj je bil verjetno podtaknjen
- hudo
- Vecer.com
- 21 junija, 2017
Okoliščine požara, ki je pred 13 dnevi v Ljutomeru popolnoma uničil 2.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov družbe Eko Plastkom za predelavo odpadnih sveč, še niso povsem pojasnjene. Po doslej največjem požaru na severovzhodu države so zdaj na delu policijski preiskovalci. Vse več je namreč sumov, da je bil ogenj v skladišču podtaknjen, kriminalisti in forenziki, med njimi tudi strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija iz Ljubljane, pa iščejo sledi še v smeri malomarnega ravnanja. S posnetkov na varnostnih kamerah, nameščenih okoli Eko Plastkoma, ki so jih kriminalisti zasegli, je domnevno razvidno, da v Ljutomeru ni zagorelo zaradi samovžiga, prav tako pa so menda preiskovalci možnost, da je zagorelo po napaki na električni napeljavi, izključili, saj take napeljave v tem delu poslopja podjetja Eko Plastkom ni. Preiskovanje požara je sicer ena najbolj zahtevnih oblik preiskovanja, ki jih morajo policisti, kriminalisti in forenziki obvladati, saj preiskovanje požarov zahteva širšo paleto znanja in izkušenj. Potem ko poiščejo žarišče požara, skušajo zavarovati sledi, ki jih najdejo, čeprav je teh sledi, ker se navadno v požarih razvijejo zelo visoke temperature, malo. Zato preiskovalce v takih primerih čaka težka naloga. Požige je najbolj pogosto mogoče dokazovati le s priznanjem domnevnega storilca ali s pričami, ki bi bile morebiti pripravljene o tem spregovoriti. Iz Policijske uprave Murska Sobota zaradi interesa preiskave uradnih informacij ni na voljo, sporočili so le, da se preiskava nadaljuje. Sicer je pri enem od solastnikov Eko Plastkoma, ki se prav tako ukvarja s svečarstvom, zagorelo že leta 2003 v Stojncih pri Ptuju. Škoda je bila takrat ocenjena na milijon evrov, na prav toliko vodstvo Eko Plastkoma ocenjuje tudi škodo v ljutomerskem požaru.