Na inštitutu za druga vprašanja Danes je nov dan so po sprejetju novele zakona o tujcih v parlamentu 26. januarja najprej pozvali predsednika države Boruta Pahorja, naj zakonu odreče podpis. "Odreagiral ni kot predsednik, ampak kot birokrat," so bili jasni, ko je 4. februarja novelirani zakon o tujcih stopil v veljavo. Javno pismo so nato naslovili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki lahko zahteva ustavno presojo noveliranega zakona. Podpise 1382 posameznikov pod javnim pismom so v sredo, 8. marca, predali uradu varuhinje. Civilna in strokovna javnost, nevladne in mednarodne organizacije so vseskozi opozarjale, da novela zakona o tujcih krši Ženevsko konvencijo, evropsko konvencijo o človekovih pravicah in slovensko ustavo. Neža Kogovšek, direktorica Mirovnega inštituta, vidi v pismu pomemben prispevek k temu, da novelirani zakon ne postane del normalnosti. "Naša glavna skrb je, da bi se na to pozabilo in bi sedanja ureditev postala kar sprejemljiva," opozarja strokovnjakinja za mednarodno pravo človekovih pravic. Nevladne organizacije vključno s Karitasom in Rdečim križem, Mirovnim inštitutom in Amnesty International so na varuhinjo takoj po sprejetju novele naslovile dopis. Na srečanju, ki je sledilo, so ponovile svojo oceno, da je presoja ustavnosti nujna, saj je novelirani zakon v neskladju tako z ustavo kot z mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije. Varuhinja se je na sredino javno pismo odzvala danes. Vidi ga "kot jasen glas skupine posameznikov" in "tako angažiranost podpisnikov razume kot pravico javnosti do svobodnega izražanja mnenj". Mnenje, da lahko izrazi le jasno nasprotovanje in sproži ustavno presojo ali pa odstopi, pa jo "čudi" in ga označuje za nedopustni pritisk. Neža Kogovšek pravi, da je "varuh nedvomno neodvisen organ, a hkrati državni organ, ki se temu, da mu javnost nastavlja ogledalo, pač ne more izogniti". Varuhinja je tudi spomnila, da je novelirani zakon o obrambi poslala v ustavno presojo šele po treh mesecih in pol ter