Po temačnih dneh konec minulega leta, ki so jih k sreči poživile lučke veselega decembra, se je dan spet začel daljšati. In če ste novembra in decembra zaradi kratkih temačnih dni postajali vse bolj brezvoljni, črnogledi in utrujeni, se je z začetkom leta zazdelo, da smo svet in mi vsi skupaj z njim dobili nekaj več življenjske energije, nov zagon. Nič čudnega, saj dnevi spet postajajo daljši, naše telo pa svetlobo potrebuje tako kot toploto, morda še bolj. Kako svetloba vpliva na naše počutje? Svetloba na naše bivanje, vedenje in odzivanje vpliva veliko bolj, kot se zavedamo. Impulzi iz življenjskega okolja se že tisočletja nalagajo v obliki nezavednega vzorca vedenja, ki mu pravimo bioritem. Naravna svetloba je eden od bistvenih dejavnikov, ki ga določajo oz. pogojujejo. Zjutraj je svetloba drugačna kot opoldne ali zvečer, v New Yorku je drugačna kot v Ljubljani, poleti je drugačna koz pozimi. Vse to vpliva na fiziološke procese v telesu pa tudi na našo duševnost. Če vstopimo v napol temačen prostor, nas to lahko spravi v slabo voljo. Če pa pridemo v dobro osvetljen prostor, v katerem je veliko barv, te so namreč skoraj tako pomembne kot svetloba, se nam počutje lahko izboljša. Seveda je to odvisno tudi od namembnosti prostora in posameznikove subjektivne presoje. Načeloma je topla bela svetloba za bivanje najprijetnejša, ker nam da občutek udobja, zavetja, varnosti, naklonjenosti, celo ljubezni. Topla in razpršena svetloba med drugim zmehča poteze na obrazu, zato ljudje v tako osvetljenih prostorih delujejo prijazneje. Za delovno mesto so najprimernejši nevtralni ali hladnejši odtenki bele svetlobe, bolje je tudi, da je osvetlitev močnejša, saj je sončna svetloba čez dan, ko smo delovno najbolj aktivni in energični oz. naj bi vsaj bili taki, bolj bleščeča in hladna, proti večeru pa postane toplejša. Zamolkla večerna svetloba nam procese v telesu