Da bo reformno, obsežno reformno, je za leto 2016 napovedal minister za pravosodje Goran Klemenčič in včeraj predstavil paket zakonodaje, ki gre zdaj v strokovno usklajevanje. Predlog petih ključnih sprememb organizacije dela sodišč in civilnega prava bo zagotovil hitrejše, preglednejše in kakovostnejše sojenje ter prav takšno zastopanje države v različnih sporih, pravijo v pravosodnem ministrstvu. Okrepljena bo odgovornost sodnika, pravosodje bolj odprto, bolj učinkovito zastopanje interesov davkoplačevalcev, pospešeni civilni in gospodarski spori, posodobljeno sodno varstvo potrošnikov. Kaj se torej obeta? Najbolj pade v oči načrtovano preoblikovanje državnega pravobranilstva, ki v sporih zastopa državo, v - učinkovitejše - državno odvetništvo. To da bo prineslo optimalnejše poslovanje, večjo fleksibilnost, ustrezen karierni sistem za mlade in uspešne pravnike, okrepljeno iskanje rešitev spornih razmerij pred sodnimi postopki, kar naj bi razbremenilo sodišča. Cilj je tudi večja avtonomnost državnih odvetnikov. Po drugi strani pa to pomeni, da po dvajsetih letih ne bo več samostojnega državnega pravobranilstva. Državno odvetništvo bi sodilo k ministrstvu za pravosodje. Ta sprememba je logična, za Večer komentira pravnik dr. Rajko Pirnat, mnoge države imajo podobno ureditev. A ima Pirnat tudi pomislek. Državni odvetniki ne bi bili funkcionarji, ampak javni uslužbenci, to pa pomeni, da iz dejanja v dejanje potrebujejo pooblastilo nadrejenih. Pirnatu tudi ni povsem razvidno, v kakšno pozicijo bi bili postavljeni državni odvetniki v primerih, ko pa ne bi zastopali države, temveč imeli primere javnega interesa. Reforme ne zavrača, a pravi, da se še ni prepričal, da je to nujen korak. Naprej. Po letih napovedovanja je pred vrati zakon o sodnem svetu, kadrovski službi sodstva, ki že zdaj postavlja predsednike sodišč (z izjemo vrhovnega, ki ga izvoli državni zbor), poslej pa bi bili njegova stvar tudi disciplinski postopki proti sodnikom. In dobil bi tudi vpliv na že nekaj