Vernike Srbske pravoslavne cerkve je ob božiču s pismom nagovoril patriarh Irinej, ki je opozoril, da urejena mesta in vasi, ekonomski napredek in vse druge dobrine sveta ne bodo vredne nič, “če bo več smrti kot rojstev”. Dejal je, da so bili predniki uspešni le, ko je bil njihov dom izpolnjen z vero, vrlinami in močjo, in ko so se jim obilno rojevali otroci.
Pozval je k molitvi za vse ljudi, posebej mlade, ki so žrtve mamil, alkohola, razvrata, gneva in brezčutnosti. Posvaril je še, da je zaradi vse nižje rodnosti ogrožen obstoj naroda, prav tako pa tudi tokrat ni pozabil na Srbe, ki so ostali na Kosovu in tam “mučeniško izpovedujejo svojo sveto pravoslavno vero in pogumno potrjujejo svoje srbsko ime”. Kosovo je označil kot srbski Jeruzalem.
Ruski patriarh Kiril, ki je ponoči vodil polnočnico v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika, danes pa bo njegov dan predvsem humanitarno obarvan, je medtem vernike pozval, naj čudež božiča obeležijo z dobrimi deli in vero.
V soboto so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekalo bogoslužje, po katerem so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Verniki so te odnesli domov, ob polnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekala praznična maša.
Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
