Za praznik dela nikjer v EU razen v Sloveniji nimajo dveh dela prostih dnevov, v Evropi pa ju imajo še v Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini.

Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Vendar so sindikati temu nasprotovali, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko pri 2. maju ni bilo sprememb.
DZ je konec leta 2016 tudi 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni.

Na statističnem uradu ocenjujejo, da en delovni dan v povprečju poveča oz. zmanjša bruto domači proizvod za 0,1 odstotka oziroma za približno 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da so vsi ostali pogoji nespremenjeni.

Gospodarstveniki, zlasti tisti iz izvoznega sektorja, dvodnevno obeleževanje praznika dela vidijo kot motnjo v poslovnih procesih. Slovensko gospodarstvo je namreč tesno vpeto v prostor EU, kjer 2. maj ni dela prost dan, opozarjajo.

Po drugi strani zagovorniki 2. maja kot dela prostega dneva izpostavljajo, da je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči. Sindikati poleg tega poudarjajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce.