Državna proslava se je odvila na več prizoriščih – Trg republike je gostil protokolarni del, od tam se je dogajanje preselilo na Kongresni trg, sklepni dogodek pa je bil ognjemet z ljubljanskega gradu. Počastitve obletnice slovenske osamosvojitve so se udeležili tudi nemški predsednik Joachim Gauck, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ter predsednika Italije in Avstrije Sergio Mattarella in Heinz Fischer.
Pahor je v govoru na proslavi poudaril, da je bila lepota osamosvojitve v tem, da je ljudi vključevala, ne izključevala, kar je bistveno in velja tudi za naše prihodnje izzive. Dodal je, da enotnost ni nastala čez noč, ampak je bila čudovit rezultat dialoga, sodelovanja in zaupanja.
Kot je poudaril Pahor, smo na podlagi enotnosti tako naposled odločali skupaj: “Skupaj smo odločali na referendumu, skupaj smo odločali na tak večer pred 25 leti ob razglasitvi države, skupaj smo se borili za to, da smo državo obranili pred agresorjem in skupaj smo si prizadevali za njeno mednarodno priznanje.”
Poslanke in poslance je na slavnostni seji državnega zbora nagovoril predsednik zbora Milan Brglez. Poudaril je, da si skupne države in njene osamosvojitve ne more in ne sme nihče prisvojiti, ker je preprosto naša, skupna. Po njegovih besedah je bil čas osamosvajanja čas največje državotvornosti, želi pa si, da bi takšno državotvornost vedno znova našli in udejanjali. Izpostavil je tudi, da je osamosvojitev zgodba o uspehu, in to predvsem zgodba o uspehu naroda.
Pred današnjim dnevom državnosti je predsednik republike v ljubljanski Vili Podrožnik tudi priredil tradicionalni sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V nagovoru je poudaril pomen enotnosti, ki smo jo Slovenci izkazali pred 25 leti ob osamosvojitvi Slovenije.
Sprejema se je udeležil tudi bivši predsednik republike Milan Kučan, ki je bil v času osamosvojitve na čelu republiškega predsedstva. Kot je dejal v izjavi za STA, vidi ključni razlog osamosvojitve Slovenije v globoki krizi v tedanji Jugoslaviji in brezperspektivnosti življenja v njej, “hkrati pa tudi v trdni odločenosti Slovencev, da nadaljujemo pot demokratizacije političnega življenja in povezovanja v evropske združevalne procese”.
Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je v praznični čestitki poudarila, da je bila za uresničitev dolgoletnega hrepenenja po osamosvojitvi odločilna enotnost, ki smo jo Slovenci izkazali na plebiscitu. Zapisala je, da je rojstni dan domovine priložnost za to, da se povežemo v odgovornosti in strpnosti ter v dialogu skupaj ustvarimo čim boljše razmere za življenje vseh, ki živijo v Sloveniji.
Ministrica ter delegaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever so na ljubljanskih Žalah položile vence k spomeniku padlim in umrlim v vojni za Slovenijo. Praznične proslave so potekale tudi po številnih občinah.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je v nagovoru pri maši za domovino v stolnici sv. Nikolaja opozoril, da ni dovolj državo le osamosvojiti, ampak jo je treba tudi zgraditi. Po njegovih besedah tudi ne zadostuje, da demokracijo zgolj zapišemo v temeljne zakone države: “Demokracijo je treba zgraditi v mišljenju in v vedenju državljanov.” Izrazil je zaskrbljenost, ker smo začeli na državo gledati kot na vojni plen, ki si ga je treba razdeliti.
Škof Evangeličanske cerkve Geza Filo pa je v čestitki ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve zapisal, da “je kljub spremembam, s katerimi se vse bolj pogosto soočamo, in nam Slovencem, kot majhni in mladi družbi, marsikdaj povzročajo težave, lepo biti Slovenec”. Po njegovih besedah je treba storiti vse, “da bi vsak državljan začutil, da je njegova domovina del njega samega, del njegovega življenja.”
Z dnevom državnosti se Slovenija spominja 25. junija 1991, ko je tedanja skupščina dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti.
Svojo 25-letnico pa praznujeta tudi Slovenska zastava in grb. Skupščina je namreč 24. junija 1991 sprejela dopolnila k ustavi tedanje Socialistične republike Slovenije iz leta 1974, s katerimi je določila njun videz in obliko.
