Priprave na veliko noč so kristjani začeli s pepelnično sredo, 26. februarja, ko dogajanje v Sloveniji še ni bilo zaznamovano z epidemijo covida-19 in so novice o virusu k nam bolj ali manj prihajale zgolj s Kitajske. Takrat se je začel tudi 40-dnevni post, ki se bo končal v četrtek, ko nastopi velikonočno tridnevje.
To nedeljo bodo verniki zaznamovali cvetno nedeljo, ko se spominjajo prihoda Jezusa v Jeruzalem. Dogajanje se bo nato začelo stopnjevati na veliki četrtek, ko se začne velikonočno tridnevje, ki bo svoj vrhunec doseglo na samo veliko noč.
Na veliki četrtek se verniki spominjajo v Svetem pismu opisane Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po verovanju kristjanov z darovanjem kruha in vina postavil evharistijo, ki je danes osrednji del katoliške maše.
V Katoliški cerkvi na ta dan škofje darujejo krizmene maše, na katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu in birmi. Na letošnji veliki četrtek zaradi epidemije novega koronavirusa krizmenih maš ne bo in so prestavljene na čas, ko bo epidemija minila.
Na veliki petek se verniki spominjajo dneva, ko je bil Jezus križan in je na križu umrl. Konkretnih zgodovinskih podatkov o Jezusovem križanju ni, je bil pa to v takratnem času v Rimskem imperiju običajen način križanja prestopnikov. Te so običajno križali ob vpadnicah v mesto.
Veliki petek je v Katoliški cerkvi edini dan, ko ni maše. Poteka le bogoslužje. Zaradi epidemije koronavirusa bodo škofje in župniki letos ta bogoslužja opravili brez navzočnosti vernikov.
V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje, med katerim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono. Tudi omenjeno bogoslužje bo letos potekalo brez navzočnosti vernikov.
Že na veliko soboto zvečer velikonočne vigilije
Velika sobota je v katoliških cerkvah dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo. Prav tako na ta dan množično blagoslavljajo velikonočna jedila. Letos zaradi epidemije teh blagoslovov ne bo. So pa škofje vernike povabili, naj velikonočna jedila vseeno pripravijo.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo. Kot je za STA povedal evangeličanski škof Leon Novak, letos kurjenja ognja ne bo, saj spoštujejo vse ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa.
Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oziroma bedenja. Pomemben del obreda predstavlja velikonočna aleluja, ki naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Letos je to preloženo na čas po epidemiji, škofje in župniki pa bodo vigilije obhajali brez navzočnosti vernikov.
Na samo veliko noč, v nedeljo po cerkvah običajno potekajo slovesne velikonočne maše, s katerimi kristjani slavijo Jezusovo vstajenje. Verujejo namreč, da je Jezus tretji dan po smrti na križu vstal od mrtvih in s tem človeštvu prinesel večno življenje.
Tudi velikonočne maše bodo škofje in župniki vodili brez navzočnosti vernikov. Čeprav letos ne bo blagoslova velikonočnih jedi, škofje vernikom priporočajo, naj se na veliko noč ob 8. uri zberejo na velikonočnem zajtrku. Takrat bodo po vseh cerkvah zazvonili tudi zvonovi.
Velikonočne slovesnosti bodo končane na velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih državah dela prost dan. Na ta dan naj bi verniki obiskali sorodnike in prijatelje ter jim raznesli veselo novico o Jezusovem vstajenju, a letos škofje vernike pozivajo, naj se obiskom odpovedo in jih preložijo na čas po koncu epidemije.
Velika noč ni le velikonočna nedelja
Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali teden pozneje, 19. aprila.
Praznik velike noči je premakljiv praznik, na kateri dan bo, pa je odvisno od prve pomladne lune. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so namreč katoliški škofje določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
V Slovenski škofovski konferenci so ob tem še izpostavili, da je razumevanje, da je velika noč zgolj v nedeljo, napačno. Ta se namreč razteza vse od četrtka zvečer do nedelje zvečer, pri čemer vrhunec doseže v nedeljo. Pojasnili so tudi, zakaj velikonočne vigilije, na kateri oznanijo Jezusovo vstajenje, potekajo že v soboto zvečer in ne v nedeljo: “Po judovskem koledarju se dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), zato se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Na ta način je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer.”
Namesto udeležbe pri maši molitev, post in dobra dela
Ker spovedi zaradi izrednih razmer verniki pred letošnjo veliko nočjo ne morejo opraviti, so jih škofje povabili, naj namesto tega te dni “v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje”. Podelili so jim tudi spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski maši, pri čemer jim priporočajo, naj jih nadomestijo z molitvijo, postom, dobrimi deli ter spremljanjem maše po radiu ali televiziji.
Ker nabirke niso mogoče, škofje vernike tudi naprošajo, naj po svojih zmožnostih darujejo maše in podprejo duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije.
