Lani je bil najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji 17. julija pri Čezsoči, ko je bila magnituda potresa 3,9, intenziteta pa IV. stopnje po evropski potresni lestvici.

Najmočneje pa so prebivalci Slovenije čutili potres, ki se je 29. decembra lani zgodil v bližini Siska na Hrvaškem. Magnituda tega potresa je bila po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) 6,1, preliminarna intenziteta potresa v Sloveniji pa med V. in VI. stopnjo po evropski potresni lestvici.

Prav tako so prebivalci Slovenije močno čutili potres, ki se je 22. marca lani zgodil pri Zagrebu.

V zadnjih dneh je bilo po Sloveniji čutiti več šibkih in zmernih potresnih sunkov z žarišči na območju Slovenije. Nazadnje je minulo noč zmerni potresni sunek magnitude 1,5 imel žarišče v bližini Velenja.

Glede povezave potresne aktivnosti v Sloveniji s potresi pri Petrinji so na Arsu za STA pojasnili, da je posledica vsakega potresa sprememba napetostnega polja in s tem sprememba potresne aktivnosti.

“Pri močnejšem potresu so takšne sprememb na večjem območju. Preliminarno ocenjujemo, da zaradi potresa pri Petrinji prihaja do spremembe potresne aktivnosti na oddaljenostih do 200 kilometrov od žarišča potresa,” so navedli na Arsu.

Ob tem so poudarili, da je bil potres pri Petrinji v svetovnih razmerah zelo močan potres. Običajno se na Zemlji letno dogodi le nekaj več kot 130 potresov magnitude med 6 in 7.

Rušilni potres, ki je širše območje hrvaške Petrinje prizadel 29. decembra, je imel po podatkih hrvaških pristojnih služb magnitudo 6,2. V potresu je umrlo sedem ljudi, več deset jih je bilo poškodovanih. Potres je poškodoval več tisoč stavb, čutili so ga v več sosednjih državah. Območje Petrinje je močnejši potres stresel že dan prej, po najmočnejšem potresu pa je območje doslej dodatno streslo nekaj sto potresnih sunkov.