Prebivalci Slovenije trošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 2,8 Zemlje, da bi jih ta ponovno obnovila

Prebivalci Slovenije trošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 2,8 Zemlje, da bi jih ta ponovno obnovila

V Sloveniji ekološki odtis znaša 4,7 hektara na osebo, do leta 2030 pa ga želimo zmanjšati na 3,8 hektara na osebo, je dejala Tanja Bolte z okoljskega ministrstva. Cilj namerava Slovenija med drugim doseči s spremembami na področju energetskega upravljanja in upravljanja gozdov. Največji ekološki odtis sicer ustvarjajo stanovanja, promet in hrana.

Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Boltejeva je na današnji predstavitvi analize ekološkega odtisa Slovenije izpostavila, da v Sloveniji s svojim načinom proizvodnje in življenjskim stilom močno obremenjujemo naš planet.

Prebivalci Zemlje trošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 1,7 Zemlje, da bi jih ta ponovno obnovila. “Če pa bi vsi porabili toliko naravnih virov, kolikor jih porabimo prebivalci Slovenije, bi potrebovali 2,8 Zemlje,” je opozorila.

Trajnostna razvojna pot Slovenije je po besedah Boltejeve lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa. “V sistemu ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju,” je dodala.

Nacionalna razvojna strategija sicer določa cilj zmanjšanja okoljskega odtisa za 20 odstotkov oz. s 4,7 na 3,8 globalnega hektara na osebo do leta 2030.

Višji raziskovalec pri globalni mreži Global Footprint Network Alessandro Galli je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da so v Sloveniji področja, ki puščajo največji ekološki odtis, stanovanja, promet in pa hrana.

Pri zmanjševanju ekološkega odtisa je po njegovih besedah treba slediti dvema ciljema, in sicer virov ne smemo porabljati hitreje, kot se lahko obnovijo, odpadkov pa ne smemo ustvarjati hitreje, kot jih narava lahko razgradi.

Kot je dejal, smo Zemljani še v 60. letih prejšnjega stoletja uporabljali le okoli 70 odstotkov zemeljskih virov, skozi leta pa je številka naraščala in se leta 2014 ustavila pri 170 odstotkih.

Tudi, če oklestimo emisije ogljikovega dioksida za 30 odstotkov, se bomo vrnili na raven, ko bomo potrebovali 1,5 Zemlje, zato zgolj to ne bo dovolj, je med drugim izpostavil Galli.

Jernej Stritih iz agencije Stritih je med možnostmi, s katerimi bi Slovenija zmanjšala ekološki odtis, omenil spremembe na področju trajnostnega upravljana gozdov. Prav tako bi ga lahko zmanjševali s kombinacijo uvajanja fotovoltaičnih panelov v povezavi s polnjenjem električnih vozil in razpršenim skladiščenjem energije ter z zmanjšanjem okoljskega odtisa v javnih on poslovnih stavbah, je dejal.

Scroll to top
Skip to content