Kot je Grgič Vitkova povedala na vladni novinarski konferenci, namenjeni aktualnim informacijam o covidu-19, pa so proizvajalci nekoliko več odmerkov obljubili za prihodnji teden. To pomeni, da bo v tem in prihodnjem tednu v Slovenijo prispelo 92 odstotkov odmerkov tistega, kar naj bi prvotno dobili v teh dveh tednih.
Ker je cepiva na voljo tako malo, je po njenem opozorilu zelo pomembno, da izvajalci pri cepljenju upoštevajo prednostni vrstni red, saj ga trenutno ni dovolj niti za cepljenje starostnikov, starejših od 80 let. Za to prednostno skupino se bo cepljenje nadaljevalo šele po 8. februarju, je pojasnila koordinatorica programa cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ministrstvo za zdravje pa je izvajalcem naložilo, naj vnaprej pripravijo sezname oseb iz iste prednostne skupine, ki bi jih lahko povabili na cepljenje, če jim bo kakšen odmerek cepiva ostal.
Doslej je bilo sicer po podatkih NIJZ do 17. januarja razdeljenih 56.322 odmerkov cepiva, v to številko pa so vključeni tudi šesti odmerki iz posamezne stekleničke. Šesti odmerek namreč izvajalci sedaj lahko uporabijo in naj ga ne bi zavrgli, čeprav so nekateri poročali, da do šestega odmerka niso uspeli priti, je še pojasnila koordinatorica programa cepljenja.
Povedala je še, da je bilo po zadnjih podatkih NIJZ (do 17. decembra) skupaj cepljenih 41.810 ljudi s cepivom proizvajalca Pfizer, medtem ko je bilo razdeljenih le 600 odmerkov cepiva Moderne. Ker po njenih besedah ni jasno, kako bo z naslednjimi dobavami cepiva Moderne, morajo namreč polovico odmerkov prihraniti za cepljenje z drugim odmerkov.
Precepljenost v Sloveniji trenutno znaša dva odstotka, pri čemer je cepljenih 2,8 odstotka žensk in 1,3 odstotka moških. Med cepljenimi s prvim odmerkom je doslej 36,3 odstotka zdravstvenih delavcev, ker pa jih bilo 22 odstotkov potrjeno pozitivnih, “smo blizu 60 odstotkov, kar morda že zadošča za omejeno kolektivno zaščito”, je dejala Grgič Vitkova.
Podatki o precepljenosti po regijah pa kažejo, da je bilo največ cepljenih (2,3 odstotka) v Zasavju, najmanj (1,7 odstotka) pa v jugovzhodni Sloveniji in na Goriškem.
Na NIJZ zbirajo tudi prijave o stranskih učinkih cepiva, doslej so jih prejeli 222. V veliki večini gre za splošne težave, kot so bolečine ali otekline na mestu cepljenja in glavobol.
Doslej so bili prijavljeni tudi trije resni stranski učinki. Med njimi je smrt oskrbovanke DSO, za katero se je izkazalo, da ni povezana s cepljenjem, v primeru še ene smrti osebe s pridruženimi boleznimi pa še ugotavljajo morebitno povezavo, je še pojasnila koordinatorica programa cepljenja.
Na današnji novinarski konferenci je sodeloval tudi predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonovič. Povedal je, da so že začeli s cepljenjem z drugim odmerkom, a podatka o številu že cepljenih z drugim odmerkov danes ni imel na razpolago.
Cepljenje zdravstvenih delavcev poteka dobro, cilj Evropske komisije o precepljenosti po njegovih besedah dosegamo. V univerzitetnem kliničnem centru Maribor so cepili 1500 od 3500 zaposlenih, 800 zaposlenih pa je že prebolelo okužbo. Dve tretjini zaposlenih sta torej trenutno zaščiteni pred okužbo, je navedel.
Se pa v podravski regiji intenzivno pripravljajo na hitrejše cepljenje, ko bo v državi na voljo več cepiva. Med drugim se pripravljajo na organizacijo množičnega cepljenja, ki bi lahko potekalo v dvoranah, v katerih bi bilo več cepilnih enot.
Razvijajo pa tudi rešitve za avtomatizirano naročanje na cepljenje, je naštel Simonovič. Po njegovih besedah bi lahko na ta način cepili do 20.000 ljudi na teden. Tako bi po njegovih besedah lahko v od 10 do 15 tednih cepili 70 odstotkov prebivalstva, k čemur je sicer pozvala Evropska komisija, to število pa je napovedal tudi premier Janez Janša. “Če bo na voljo dovolj cepiva, je to dosegljivo,” je povedal.
