Simbolno bodo tudi položili vence v imenu vseh diplomatskih predstavništev držav, katerih državljane so ubili nacisti v Buchenwaldu.

Vodja muzeja nekdanjega taborišča Volkhard Knigge je ob tem poudaril, da gre za več kot le obletnico. “Nekaj smo izgubili, česar ne moremo več dobiti nazaj. Ne manjka nam dogodek, manjka nekaj temeljnega. Tako na človeški ravni kot na ravni družbene usmeritve. Predvsem danes, ko je v celi Evropi vedno bolj čutiti nacionalistične težnje,” je povedal.

Ameriški vojaki so 11. aprila 1945 osvobodili koncentracijsko taborišče Buchenwald pri Weimarju. Ob osvoboditvi je bilo v njem še okoli 21.000 jetnikov.

Za številne Jude, Rome, homoseksualce in Jehovove priče je bila rešitev prepozna. V taborišču so od ustanovitve leta 1937 namreč ubili več kot 56.000 ljudi, skupno je bilo v osrednjem taborišču Buchenwald in drugih podružnicah zaprtih skoraj 280.000 ljudi, navaja nemški portal NDR. V Buchenwaldu in njegovi podružnici Dora, ki je bilo od leta 1944 samostojno taborišče, je bilo zaprtih tudi 2000 Slovencev, od katerih jih je umrlo okoli 700.

Osvoboditev Buchenwalda velja za prvo osvoboditev ohranjenega in le delno izpraznjenega koncentracijskega taborišča na ozemlju Nemčije. Pred tem so že osvobodili taborišče Ohrdruf 5. aprila, francoska vojska pa je 7. aprila osvobodila manjše taborišče Wiesengrund pri Heilbronnu, ki pa je bilo skoraj v celoti izpraznjeno. Rešili so le nekaj sto jetnikov, večina jih je umrla kmalu po osvoboditvi.

Po osvoboditvi Buchenwalda so bila osvobojena tudi druga nacistična taborišča na ozemlju Nemčije ter širše. Britanci so 15. aprila 1945 osvobodili Bergen-Belsen v deželi Spodnja Saška, proti koncu aprila pa je med drugim sledila še osvoboditev taborišč Dachau in Ravensbrück.