Evropska komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, saj sta državi izpolnili pogoje, ki jih je unija določila za ta korak. Sploh po dogovoru Skopja in Aten o imenu bi unija v primeru Makedonije težko upravičila drugačno odločitev.

A Francija in Nizozemska, ki se sklicujeta na negativno domače javno mnenje, nista naklonjeni nadaljnjim širitvenim korakom, čeprav je sprožitev pristopnih pogajanj šele začetek dolgega in zahtevnega procesa. Največja nasprotnica je neuradno Francija.

V najboljšem primeru je pričakovati odločitev o pogojnem začetku pogajanj. Da se članice torej načelno izrečejo za začetek pogajanj, a da se obenem določijo pogoji, ki jih morata državi še izpolniti pred prvo pogajalsko konferenco.

Drugo ključno vprašanje, ki pa naj bi bilo že rešeno na veleposlaniški ravni, je bila do nedavnega Turčija. Treba je bilo zadovoljiti Avstrijo, ki se zavzema za prekinitev pogajanj s Turčijo, medtem ko večina nasprotuje tako radikalnemu pristopu.

Članice naj bi v sklepih zapisale, da v Turčiji ni napredka, ki bi omogočil nadaljnje korake v širitvenem procesu. To naj bi zadovoljilo tudi Avstrijo, ki je leta 2016 zaradi neizpolnitve zahteve po prekinitvi pogajanj s Turčijo blokirala sprejetje sklepov.

Poleg širitve bo pomembno zaslišanje Poljske zaradi kršitev vladavine prava, zaradi katerih visi nad državo grožnja z odvzemom glasovalnih pravic, ki pa se zdi trenutno neizvedljiva. Odločitev o tem, ali in katere nadaljnje ukrepe sprejeti, sicer danes še ne bo.

Članice bodo v polni sestavi še izmenjale mnenja o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027, v sestavi 27 držav – brez Velike Britanije – pa bodo pregledale stanje v pogajanjih o brexitu.

V razpravi o širitvi, Poljski in proračunu bo Slovenijo v Luksemburgu zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, v razpravi o brexitu pa veleposlanik pri EU Janez Lenarčič.