Spomin na krvave napade 22. marca lani je po letu dni še živ. V Belgiji stopnja teroristične nevarnosti ostaja na najvišji ravni, na bruseljskih ulicah še vedno patruljirajo močno oboroženi vojaki in policisti.
V sredo se bodo spominske slovesnosti začele na bruseljskem letališču, kjer se bodo belgijski kralj Philippe in kraljice Mathilde, žrtve napada, družinski člani in reševalci poklonili spominu na 16 ljudi, ki sta jih ubila samomorilska napadalca.
Kraljevski par se bo nato s podzemno železnico odpeljal do postaje Maalbeek nedaleč od sedeža Evropske komisije v središču Bruslja, kjer je samomorilski napadalec ubil 16 ljudi. Spominske slovesnosti se bodo končale z odkritjem spomenika na bližnjem krožišču Roberta Schumana. Bruseljski metro obletnice ne bo obeležil s tradicionalno minuto molka, temveč bodo pripravili minuto hrupa, k sodelovanju pa so povabili tudi potnike.
Prva eksplozija v hali za odhode bruseljskega letališča je odjeknila ob 7.58, druga je sledila približno devet sekund kasneje. Samomorilska napadalca sta imela bombi z žeblji skriti v velikih kovčkih. Udarni val je preprečil razstrelitev tretjemu samomorilskemu napadalcu. Njegovo bombo so nato našli med preiskavo letališča in jo nadzorovano razstrelili. Dobro uro kasneje, ob 9.11, je še ena eksplozija odjeknila na vlaku podzemne železnice na postaji Maalbeek.
V najbolj krvavem terorističnem napadu v zgodovini Belgije je bilo poleg treh napadalcev ubitih 32 ljudi, več kot 300 je bilo ranjenih, med njimi 62 hudo. V eksploziji na postaji podzemne železnice je bil ranjen tudi slovenski diplomat, ki je bil v času napada na poti v službo.
V napade je bilo vpletenih pet napadalcev. Trije so umrli, preostala dva so aretirali nekaj tednov po napadih. Vsi so bili vpleteni tudi v načrtovanje in organizacijo terorističnih napadov v Parizu novembra 2015.
Na letališču sta se razstrelila 29-letni Ibrahim El Bakraoui in 24-letni Najim Laachraoui. Na vlaku podzemne železnice je smrt sejal Bakraouijev mlajši brat, 27-letni Khalid. Belgijska policija je preostala vpletena, Mohameda Abrinija in Osamo Krayema, aretirala 8. aprila. V povezavi z napadi so sicer opravili vrsto hišnih preiskav in aretirali več oseb, največ v zloglasni bruseljski četrti Molenbeek.
Belgijske oblasti so po napadih začasno zaprle bruseljsko okno v svet. Promet na letališču je znova stekel slaba dva tedna kasneje. Prav tako je bil začasno ustavljen ves javni promet v belgijski prestolnici. Postajo podzemne železnice Maalbeek so znova odprli mesec dni po napadu.
Belgijsko notranje ministrstvo je po napadih zvišalo grožnjo terorističnih napadov na najvišjo raven. Bruseljske ulice so zavzeli do zob oboroženi vojaki in policisti. Varnost so poostrili tudi v obeh jedrskih elektrarnah v državi.
Belgijske oblasti so prav tako uvedle nadzor na mejnih prehodih s Francijo. Po napadih v Bruslju so varnostne ukrepe poostrile tudi številne druge države.