Koalicija je sprva nasprotovala noveli, nato pa si je premislila. Tako iz koalicijskih kot opozicijskih vrst je bilo med današnjo razpravo slišati napoved, da bodo glasovali proti predlogu sklepa, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo, kar je konec septembra sklenil odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Poslanska skupina ZL z novelo predlaga razširitev upravičenosti do brezplačnega šolskega kosila tudi na otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Zdajšnja zakonodaja namreč določa, da subvencija v višini celotne cene kosila pripada le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša do 18 odstotkov neto povprečne plače.

V ZL so opozorili, da po pol leta izvajanja zdajšnje zakonodaje humanitarne organizacije še vedno dobivajo prošnje za pomoč pri doplačilu šolskega kosila za otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Poudarili so, da bi zavrnitev novele pomenila absurdno situacijo, saj je v proračunu za ta namen zagotovljenih dovolj sredstev.

Po podatkih vlade bi strošek brezplačnih šolskih kosil za otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda znašal na leto okoli 9,3 milijona evrov. Skupaj 16 milijonov evrov zagotovljenih sredstev v proračunih za letošnje in prihodnje leto pa bi bilo po mnenju ZL dovolj, da bi brezplačno kosilo dobili vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine.

Sprva odklonilno stališče vlade in koalicije do zakonskega predloga ZL je sicer v humanitarnih organizacijah izzvalo ogorčenje.

Koalicijske poslanske skupine so v današnjih izjavah pojasnile svojo odločitev, da predlog zakona vrnejo na matični odbor. Še zdaj o morebitnih rešitvah niso enotne, želijo pa poiskati najboljšo možnost.

V poslanski skupini SMC po besedah poslanke Jasne Murgel obžalujejo, da so se v preteklih dneh njihova pojasnila, povezana s šolsko prehrano, razlagala napačno. “Gre za zelo resen problem, s katerim se zelo resno ukvarjamo in o njem razmišljamo,” je povedala.

Po njenem mnenju je prav, da imajo priložnost ponovne razprave o najustreznejši rešitvi. Je pa problem po njenih besedah primarno treba reševati doma, v družini – torej v okviru socialne politike in ne toliko politike vzgoje in izobraževanja.

Murglova sicer ne ve, od kod izhajajo podatki, da starši kljub vsaj delnemu subvencioniranju šolske prehrane ne zmorejo pokrivati razlike. Zakon je namreč začel veljati komaj letos, podatkov o tem pa še niso pridobili. Za korektno oceno, ali je prišlo do odstopanj in v kakšnem položaju so starši, bi bilo treba po njenih besedah obravnavati celotno šolsko leto.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je priznal, da so imeli nekateri poslanci DeSUS težave z odločitvijo, da predloga ZL ne podprejo. Dvom se je večal z razpravo v javnosti in opozorilom humanitarnih organizacij. V DeSUS so se zavzeli za vrnitev zadeve na odbor, da bi vlada lahko zbrala informacije, na tej osnovi pa se bodo odločili in verjetno podprli predlog ZL.

Tudi če je en otrok lačen, je to pomembno vprašanje, poudarja Jurša in dodaja, da bi se denar v proračunu za to moral najti, ob čemer ni pomembno, iz katerega resorja. V DeSUS želijo ta ukrep uvesti zelo hitro, temo pa bodo odprli že na četrtkovem koalicijskem srečanju, je napovedal. Če nekateri starši ob subvenciji ne morejo zagotoviti denarja za doplačilo prehrane, pa se po ocenah Jurše pod vprašaj postavlja socialna država.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han meni, da so takšni preobrati, kot je današnja odločitev koalicije, dobrodošli. Spomnil je, da gre za zelo občutljivo zadevo in jih je k današnji odločitvi spodbudilo pismo humanitarnih organizacij. Zato si bodo vzeli čas za pogovor z institucijami, ob čemer verjame, da bodo našli ustrezno rešitev.

Želijo pa odgovor na to, zakaj vsa sredstva v ta namen doslej niso bila porabljena in zakaj ravnatelji poročajo, da noben otrok ni lačen, je pojasnil Han. Napovedal je, da bodo prihodnji teden na razgovor povabili humanitarne organizacije in se z njimi pogovorili za zaprtimi vrati. Če se bo izkazala ta potreba, nima težav s podporo sedanjemu predlogu zakona, je zatrdil.

V ZL jih po besedah vodje poslanske skupine Luke Mesca veseli, da so se v koaliciji začeli zavedati, da je v Sloveniji resen problem revščine, tudi med otroki. Mesec pričakuje, da bo predlog zakona obravnavan čim prej, in sicer na novembrski seji, da bo lahko začel veljati že 1. decembra. Obenem v ZL upajo, da v koaliciji ne bo prihajalo do novih zapletov.