Ministri iz vrst LMŠ in nekateri drugi predstavniki stranke so na sicer običajnem srečanju po današnji seji vlade govorili tudi o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. O predlogu zakona, ki ga je vložila Levica, bo DZ prihodnji teden opravil tretjo obravnavo, koalicija pa si ni enotna in je podporo posameznim dopolnilom ter končni različici zakona težko napovedati.

V torek sta dopolnila za tretjo obravnavo vložili poslanski skupini SD in LMŠ. SD ponovno predlaga določitev solidarnostne lestvice plačevanja zdravstvenega prispevka, vendar s predlogom že v dosedanjem postopku ni bila uspešna.

LMŠ je predlagala več dopolnil, zlasti v skladu s predlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med drugim v LMŠ zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti zdravstvene blagajne z dopolnilom zvišujejo obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa predlog novele, na 32 evrov mesečno.

Potem ko so v drugi obravnavi iz predloga zakona z dopolnilom umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ v tretji obravnavi z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov ZZZS iz prispevkov in drugih virov. Obenem so natančneje opredelili odhodke ZZZS, ki jih je treba pokriti. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.

Prav slednje je želel minister za zdravje Šabeder. Če bodo dopolnila, zlasti zadnje navedeno, sprejeta, to po njegovih ocenah pomeni minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema, kar je najpomembneje. “Verjamem, da je to ena majhna zmaga za zdravstvo, da bo morebiten manko sredstev v tekočem letu pokrit iz državnega proračuna,” je novinarjem pojasnil po današnjem srečanju.

Znano pa je, da takšni varovalki za kritje iz proračuna nasprotuje minister za finance Andrej Bertoncelj. Po današnjem srečanju pogovorov ni komentiral oz. izjave ni želel dati, so pa svoje stališče popoldne utemeljili v sporočilu za STA.

Kot kažejo izračuni ministrstva za finance, na podlagi podatkov ZZZS obvezni pavšalni prispevek v višini 32 evrov s predvideno letno valorizacijo v višini rasti povprečne bruto plače v preteklem letu zadostuje za stroške v obstoječi košarici pravic, ki se z nadomeščanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zmanjšujejo.

V letu 2021 tako lahko po navedbah finančnega ministrstva pričakujejo 614 milijonov evrov prihodkov iz naslova obveznega pavšalnega prispevka in ob tem 40 milijonov presežka. “Tudi če upoštevamo možno pokritje primanjkljaja ZZZS, ki bo nastal zaradi prehoda na novo ureditev, do največ 10 milijonov evrov v letu 2021, kot navaja ZZZS, še vedno ostane 30 milijonov evrov presežka,” so pojasnili.

Zato predlagajo, da se namesto predlaganega dopolnila LMŠ uporabi dikcijo, kot jo ZZZS predlaga v “podrejenem dopolnilu”. Torej, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki naj bi nastal zaradi prehoda v novo ureditev plačevanja prispevka, vendar največ do višine 10 milijonov evrov v letu 2021.

Kot utemeljujejo na ministrstvu za finance, je bil prvotni predlog dopolnila k 9. členu novele zakona, ki je sedaj v obravnavi, narejen ob predpostavki mesečnega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov, sedaj pa je predlagan v višini 32 evrov. Za pripravo državnega proračuna je nujna opredelitev proračunskih obveznosti, v tem primeru je to do 10 milijonov evrov v 2021, so poudarili. Po opozorilu ministrstva trenutna dikcija vloženega dopolnila namreč pušča odprto, nedoločeno obveznost iz državnega proračuna. Prepričani so, da njihov predlog dopolnila, za razliko ob obstoječega, opredeljuje proračunsko obveznost in je hkrati javnofinančno vzdržen.

Sicer pa imajo do vloženega dopolnila LMŠ pomisleke tudi v koalicijski SMC, kjer se bodo o podpori predlogu zakona odločili prihodnji teden. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je že opozoril na nesoglasja med Šabedrom in Bertoncljem, “kdo bo vse to pokril”, danes pa je na Twitterju med drugim spomnil, da je minister za finance zadnji teden “nedosegljiv za novinarje”.